»Če nam kdo kaj prinese, pojemo in spijemo. Odigramo še eno koračnico in gremo naprej,« so bila jasna navodila, ki so prihajala iz sprednjega dela avtobusa. Temu je sledilo še pomembno obvestilo: »In vedno začnemo igrati pri prvem tonu.« Kratka pot od Litostroja do stanovanjskega naselja BS3 je minila v še zadnjih pripravah na zgled glasbenikov Pihalne godbe Ljubljana in z obveznim svežim nageljnom v klobuku, ki ga je vsak prejel ob vstopu na avtobus.

Ob prihodu v prvo blokovsko naselje je to še spalo. Niti jutranjih sprehajalcev psov ni bilo mogoče srečati. Ob prvih zvokih koračnice Pozdravljena Slovenija pa so se počasi začela odpirati okna in zaspani pogledi - pretežno starejše generacije - so z nasmehom pozdravile godbo pod balkoni in okni. Po koncu koračnice je sledilo ploskanje in pozdrav: »Živel 1. maj!«.

V Savsko naselje in naprej v Župančičevo jamo je godba prišla ob sončnem vzhodu in tudi več nasmejanih obrazov je bilo mogoče našteti po blokih. »Seveda se je jutranja budnica v zadnjih desetletjih spremenila. Vidi se, da je v mestih na dela prosti dan malo ljudi doma. Zato pa je energija in sprejem, ki smo ga deležni na obrobju veliko pristnejši,« smo še uspeli izvedeti, preden so se odpeljali naprej proti Šiški, Črnučam, Dolu pri Ljubljani in nazaj do Šentvida in v DSO Ljubljana - Šiška, kjer jih je pričakala tudi pogostitev. Pred koncertom na Rožniku so še zadnje zbudili stanovalce ob Vodnikovi ulici.

Več v sredo v tiskani izdaji Dnevnika. vl