Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje sta včeraj kot glavna sodeležnika pri projektu vpisa izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine ob 150. obletnici arhitektovega rojstva odprla prenovljeno Plečnikovo trafiko na Prešernovem trgu. Včerajšnje odprtje je bilo del predotvoritvenega dogodka v sklopu 27. bienala oblikovanja (BIO 27).
Toda trafika bo polno zaživela predvidoma junija, ko bo prenova v celoti zaključena. Na oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vodi prenovo, so poudarili, da so končana vsa dela razen mizarskih. »Žal je mizar, ki obnavlja vrata, zbolel, nekaj časa je bil tudi v bolnišnici, zato so dela pri obnovi vrat in lesenega tlaka zastala,« so zaplet pojasnili na oddelku za kulturo. Izvajalec jim je zagotovil, da bo delo zaključil do konca maja in da bo junija trafika lahko delovala po zastavljenih načrtih, kot so jih predstavili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Videoprojekcije o Plečniku
V času bienala, ki bo trajal do 29. septembra, bo trafika obarvana z aktivnostmi skupine Garnitura v sklopu projekta Zgodbe moderne arhitekture, je povedal eden od koordinatorjev programa trafike, Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. »Osnovna ideja trafike je, kako prenašati zavest o vrednotah Plečnikove dediščine različnim skupnostim, v primeru Garniture predvsem mlajšim,« je dejal Štoka. Del projekta Zgodbe moderne arhitekture je denimo pot, ki sprehajalce vodi po mestu vzdolž Plečnikove mestne osi. Na tej poti je skupina Garnitura zasnovala točke s kodami, ki jih bodo sprehajalci lahko skenirali s pametnimi telefoni in na družbenem omrežju se jim bodo prikazale informacije o konkretni Plečnikovi stvaritvi.
Poleg tega, da bo trafika izhodišče za organizirana vodenja po Plečnikovi Ljubljani, bo v času bienala skupina Garnitura »pripravila različne izdelke, ki bodo prikazani na razstavi BIO 27 in tudi v trafiki. Ob tem bodo pripravljene še različne razstave in pop-up shopi,« je napovedal Štoka. O dogodkih bodo javnost sproti obveščali.
V trafiki bodo predvajali tudi videoprojekcije na temo Plečnikovih del in življenja. »Predvajale se bodo po en teden vsak mesec in si jih bo mogoče ogledati skozi okno trafike,« je razkril Štoka. Ena od videoprojekcij bo denimo predstavljala Plečnikove ureditve nabrežij in mostov v Ljubljani, druga bo posvečena Plečniku in vodi oziroma vodnjakom v mestu, tretja v ospredje postavlja Plečnika in sveto.
Predhodne prijave le za vodenja po Plečnikovi Ljubljani
Tomaž Štoka je dejal, da bo trafika v času bienala javnosti dostopna ves čas in da se obiskovalcem ne bo treba prej napovedati. Predhodne prijave bodo potrebne le za organizirana vodstva po Plečnikovi Ljubljani. »Oblika delovanja trafike je hibridna; osebje bo prisotno predvsem v času dogodkov, sicer pa bo delovala kot samostojen objekt, obiskovalec bo lahko prek intervencij v njej prejel različne informacije,« je strnil Štoka. »Plečnikova dediščina je izjemen javni prostor, ki vključuje kontekst, večpomenskost, izvirno rabo materialov in predvsem merilo človeka. Je dediščina, ki je aktualna in prispeva k višji kakovosti življenja,« je Štoka poudaril pomen arhitektove dediščine.
Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljana bo trafiko upravljal do marca 2023. Kaj se bo v trafiki dogajalo po 29. septembru, ko se bo bienale oblikovanja končal, še ni znano. Program, ki ga bodo pripravili skupaj z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, bodo sporočili naknadno, še pravi Tomaž Štoka.
