Plamenci so bili do približno leta 2005 izjemno redki gosti v Sloveniji. Število opažanj pri nas se je povečalo šele po letu 2010, predvsem na račun povečane prisotnosti v italijanskih lagunah severnega Jadrana. V zadnjih letih pa ornitologi vse pogosteje opažajo pojavljanje te vrste kot tudi vse večje jate.

»Plamenci se od leta 2005 na območju parka redno pojavljajo. Predvsem pozimi. Od omenjenega leta so bili tu opaženi 125-krat, s skupnim številom osebkov 1550,« opisuje Iztok Škornik iz naravovarstvene nadzorne službe Krajinskega parka Sečoveljske soline. Kot pravi, je povsem običajno, da so jih plamenci obiskali pozimi, saj številčnejše prezimujejo v beneških lagunah in bližnjem Gradežu.

»Ptic je zaradi izredno toplega vremena v tem času manj kot običajno,« sicer ugotavlja Škornik, ki ocenjuje, da je v solinah očitno dovolj hrane, da ta privablja plamence, ki se prehranjujejo z drobnimi organizmi pa tudi algami. »Perje odraslih ptic je rožnate barve prav zaradi prehranjevanja z organizmi, ki vsebujejo rdeča barvila (karotene),« kot zanimivost dodaja Škornik.

»Plamenci so vodne ptice, ki jih v Evropi najdemo predvsem v sredozemskih mokriščih, kjer gnezdijo kolonijsko,« pa razloži Domen Stanič, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Plamenci prebivajo v solinah in lagunah, kjer v plitvi vodi najdejo svoj glavni vir hrane – majhne rakce. »Zato ni presenetljivo, da so plamenci v Sloveniji najpogostejši ravno v Sečoveljskih solinah,« ugotavlja tudi Stanič.

V Italiji večtisočglave jate

»Ker smo pri nas plamence opazili že v vseh sezonah, ne moremo govoriti o prezimovanju. Vsekakor pa so največje jate običajno prisotne spomladi in pozimi,« na vprašanje, ali so plamenci v Sečovlje prišli na zimovanje, odgovarja ornitolog. Kot ocenjuje, je bolj verjetno, da gre za klateške premike jat po mokriščih severnega Jadrana, včasih pa gre tudi za dnevne selitve med denimo Sečoveljskimi solinami in Beneško ali Gradeško laguno. »Plamenci, ki jih opazujemo pri nas, najverjetneje izvirajo ravno s teh območij v Italiji, kjer populacija zadnja leta močno narašča. Samo v Furlaniji - Julijski krajini zadnja leta redno opažajo večtisočglave jate plamencev,« našteva Stanič.

Po podatkih DOPPS se v Sloveniji plamenci redno pojavljajo le v Sečoveljskih solinah, kjer je habitat zanje najbolj primeren. Nekajkrat so se pojavili tudi v strunjanski Stjuži, v Škocjanskem zatoku pa so vrsto opazili le štirikrat (med drugim dva osebka ob koncu minulega leta). Obstaja tudi nekaj opažanj z drugih koncev Slovenije, kjer pa so se plamenci znašli bolj po naključju zunaj zanje primernega habitata.

Pa je mogoče, da bi plamenci kdaj pri nas tudi gnezdili? »Vrsta že gnezdi v Beneški laguni, a za zdaj le maloštevilno. Ob morebitnem povečanju gnezdeče populacije v severnem Jadranu in povečanju prisotnosti vrste v Sloveniji ni izključeno, da bo nekega dne vrsta gnezdila tudi pri nas. Sicer za gnezdenje poleg primernega habitata potrebuje mir, ki ga lahko zagotovijo le velika zavarovana mokrišča. Pri nas najbolj primeren kandidat za to bi bile seveda Sečoveljske soline,« odgovarja Stanič.