Parkirišča P+R (parkiraj in se odpelji) predstavljajo eno izmed največjih infrastrukturnih novosti na področju mestne prometne infrastrukture v zadnjih letih. Na območju Mestne občine Ljubljana je bilo tako zgrajeno šest parkirišč P+R s skupno zmogljivostjo 1920 parkirnih prostorov. Z občine so nam posredovali podatke o zasedenosti omenjenih parkirišč v preteklem letu.
Lani so na vseh šestih parkiriščih skupaj evidentirali 181.366 individualnih parkiranj avtomobilov. Glede na razpoložljive zmogljivosti smo izračunali, da je zasedenost za vse leto približno 25,6-odstotna. Največjo zasedenost ima parkirišče Dolgi most, ki je zasedeno 49,4-odstotno. Na tem parkirišču je sicer 349 parkirnih prostorov, prejšnje leto pa je tam parkiralo 43.789 avtomobilov. Dolgemu mostu sledita postajališči Barje z 38,6 odstotka in Stožice s 23,5 odstotka zasedenosti. Odstotek smo izračunali glede na vse dni v letu, torej vključno s konci tedna.
Sistem P+R ni integriran
Kot lahko preberemo na spletni strani občine, je namen sistema P+R razbremenitev mesta avtomobilskega prometa, saj lahko dnevni migranti tam parkirajo za 1,30 evra. V to ceno sta vključeni vozovnici za Ljubljanski potniški promet (LPP), s katerima se lahko odpeljejo v mesto in nazaj. Z občine so sporočili, da si prizadevajo urejati parkirišča P+R kot prestopne točke med različnimi prevoznimi načini, med katerimi so našteli avtobus, BicikeLJ in vlak. Toda železniška infrastruktura je dostopna samo na postajališču na Dolgem mostu.
Vožnja z vlakom sicer ni predvidena v sistemu P+R, saj uporabnik ob parkiranju ne prejme vozovnice za vlak, ampak samo za vozila LPP. Z Dolgega mostu bi v primeru vožnje z vlakom za vožnjo do glavne postaje moral plačati še 2,5 evra oziroma bi v primeru, da ima kartico integriranega javnega potniškega prometa, cena znašala 1,30 evra za vožnjo do glavne železniške postaje. Z občine so sicer sporočili, da tudi vozovnica za integrirani javni potniški promet (IJPP) ne omogoča možnosti parkiranja na postaji P+R v kombinaciji z železniškim prevozom. Dodajajo, da se z ministrstvom za infrastrukturo pogovarjajo o nadgradnji in uskladitvi sistema, vendar je končna odločitev v pristojnosti ministrstva. Pri LPP sicer dodajajo, da pozdravljajo projekt IJPP, ki je začel delovati s prvim junijem.
Stanežiče samevajo
V spodnji polovici zasedenosti sta parkirišči Studenec in Ježica, ki imata 14,2- in 15,8-odstotno zasedenost. Slednji sta tudi najmanjši od vseh parkirišč, saj ima prvo prostor za 187 avtomobilov, drugo pa za 113. Na samem dnu pa je parkirišče Stanežiče s 415 parkirnimi prostori. Lani je tam parkiralo samo 9300 avtomobilov, kar za vse leto, vključno s konci tedna, znaša manj kot 6,2-odstotno zasedenost.
Postajališča P+R so sicer sofinancirana iz kohezijskega sklada EU in morajo svojemu namenu služiti še pet let od zaključka investicije. Stanežiče so bile končane leta 2020, vrednost investicije pa je znašala 5,2 milijona evrov. Čeprav je parkirišče oddaljeno 200 metrov od železniške proge, tam ni postajališča, ki bi omogočalo integrirano povezavo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na tiskovni konferenci konec marca sicer poudaril, da so postajališča P+R z izjemo Stanežič solidno zasedena, in dodal: »Postajališči na Barjanski in Tržaški cesti sta prepolni, edina izjema glede zasedenosti je parkirišče P+R Stanežiče. Ampak tudi stanežiško parkirišče bo polno, ko bo končana nova cesta, vključno z novim krakom predora in šestpasovnico do Stanežič.« Nadalje je omenil tudi zelo hipotetično selitev sedeža LPP v Stanežiče, kar bi po njegovem mnenju pomagalo zapolniti zmogljivosti parkirišča P+R. Z direkcije za infrastrukturo so nam sporočili, da je bil lani odprt investicijski projekt za gradnjo te razširitve od Šentvida do parkirišča P+R, niso pa sporočili časovnice. Bodo pa za projekt morali odkupiti nekatere objekte ob Celovški cesti, so še sporočili.
