Prva predvidena lokacija za turnir v Ljubljani je bil Trg republike. »Preigravali smo tudi možnosti, da osrednje igrišče postavimo na dvorišče ljubljanskega gradu ali Prešernov trg, nikjer na območju centra ne gre,« so za Sportklub pred časom povedali pri teniški zvezi. Odločitev, da turnir vendarle izpeljejo v središču mesta, v parku Zvezda, so nato sprejeli v dogovoru z županom Zoranom Jankovićem. Igrišče, ki bo postavljeno v parku, bo peščeno. Okoli bodo tribune, ki sprejmejo tisoč gledalcev. Ker osrednje igrišče ne bo imelo umetne razsvetljave, se bodo dvoboji tam začenjali že ob 10.30.

Ker je Kongresni trg spomenik državnega pomena, so mnogi prepričani, da teniško igrišče tja ne sodi. Kot so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena razglašen poseben varstveni režim. S 56. členom odloka je določeno, da na Kongresnem trgu velja prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda. Za postavitev igrišča na ZVKDS še niso prejeli vloge za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

»Mestno središče je vse manj privlačno za meščane«

Odločitev o postavitvi igrišča v parku Zvezda je presenetila tudi ljubljanskega arhitekta Arneja Vehovarja, ki je prepričan, da je odločitev nov dokaz o zgrešenih prioritetah mestne oblasti. »Je neumnost, primerljiva z odbojko na gladini Ljubljanice,« je jasen Vehovar. »Mestna občina Ljubljana ima vedno pri roki izgovor, da dopuščanje takšnih dogodkov občini prinaša denar, ki ga lahko namenijo za obnovo infrastrukture, a hkrati pozablja, da so v popolnem nasprotju z zeleno agendo, za katero naj bi si prizadevala,« je povedal in dodal, da se občina ne zaveda, da je mestno središče vse manj privlačno za meščane. Prepričan je, da bi morali takšne dogodke umestiti v infrastrukturo, ki že obstaja, in s tem povezati mesto kot celoto. Ob tem je spomnil na možnost organizacije turnirja na Plečnikovem stadionu, ki bi po njegovem mnenju stala enako kot »gradnja začasnega igrišča in velikanskih tribun na povsem neprimerni lokaciji«.

Do izvedbe teniškega turnirja je kritičen tudi arhitekt in urbanist Aleksander Ostan, ki je prepričan, da je postavitev igrišča lahko problematična z več vidikov. »Staro mestno jedro je namreč najžlahtnejši in arhitekturno najlepši del Ljubljane. Z njim bi morali ravnati zelo strokovno, skrajno spoštljivo in občutljivo,« je prepričan. Opozoril je tudi, da so odprti prostori v mestih vedno namenjeni srečevanju in druženju, ne pa zapiranju in partikularnim dejavnostim. Ob tem se mu zdi pomembno tudi zavedanje, da ima Ljubljana že zdaj težave s turistifikacijo in komercializacijo, ki sta jo na neki način ugrabila.

»Po Ljubljani večkrat vodim kolege arhitekte, ki so po eni strani navdušeni nad dediščino izjemnega mesta in njegovih arhitektov, po drugi pa ne morejo skriti negativnega presenečenja, ko mnogokrat naletimo na prostorsko invazivne, hrupne, optično agresivne dogodke, umeščene na sicer krasne trge našega mesta,« je dejal in spomnil na nekaj dogodkov, ki so v preteklosti že potekali na kulturno pomembnih prizoriščih: megažerjav z dvignjeno restavracijo na Kongresnem trgu, ledene poti v parku Zvezda, igrišča za košarko in odbojko na Ljubljanici.

»Si lahko predstavljate, da bi Dunaj namenil svoj Graben ali Stefansplatz za umetno smučarsko stezo, Rim svojo Piazzo Navono za kolesarske dirke ali Köbenhavn svoj Nyhavn za rokometno tekmovanje?« je dejal in izpostavil, da bi se tokratni dogodek zlahka izvedel v Tivoliju in pod dvorano, kjer že leta obstaja teniška tradicija. »Čeprav gre za začasen objekt, katerega poseg naj bi bil reverzibilen, bo imel večplastne posledice,« je še dodal.