Velenjsko plažo je letos obiskalo več kot 140.000 ljudi, dvajset tisoč več kot lani. K temu je zagotovo pripomogla njena temeljita prenova, tik pred kopalno sezono, saj je obiskovalce pričakala lepša, lažje dostopna in bolj zelena. V poletni sezoni so jo obiskali tudi ocenjevalci vseslovenske akcije Naj kopališče, ki jo že 35 let organizira RTV Slovenija v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija, ter preverjali njeno urejenost, ponudbo in zadovoljstvo obiskovalcev. In v kategoriji naravnih kopališč je že osmo leto zapored prejela največ glasov.
Dostopna tudi za gibalno ovirane
Župan Peter Dermol je junija, ob uradnem odprtju, posebej poudaril, da želijo območje Velenjske plaže ohranjati in razvijati tudi v prihodnje. »Zato si bomo prizadevali, da zemljišča, ki so del Velenjske plaže ali ležijo v njeni neposredni bližini in so še vedno v lasti Premogovnika Velenje, ne bodo prišla v roke špekulantov z zemljišči. To območje mora ostati namenjeno razvoju mesta in prihodnosti te plaže,« je dejal Dermol. Pa tudi, da je bila obnova logična, saj pred tem do plaže, lesenih pomolov, javnih sanitarij in gostinskega lokala niso mogli dostopati vsi obiskovalci, zlasti ne gibalno ovirani, starejši in mamice z vozički. Od letos je to mogoče, saj so uredili nove poti, stopnice, klančine, tuše in pitnike ter glavni pomol, brežine pa sanirali z ekološko neoporečnim materialom. Posadili so več kot dvajset novih avtohtonih dreves, številne trajnice in grmovnice, postavili nove klopi, garderobne kabine, zbiralnike za odpadke ter sodobne kioske z zelenimi strehami. Med letošnjimi novostmi izpostavljajo razširjen vodni park, ki je med največjimi pri nas, pa tudi, da je bila kakovost vode vso sezono brezhibna in je ustrezala standardom za kakovost kopalnih voda. Razvoju turizma je velenjska občina letos namenila skoraj dva milijona evrov, od tega okoli 800.000 evrov za prenovo Velenjske plaže, slabih 350.000 evrov je zanjo namenilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Skavtinji navdušili mlini
Ob uspehu Velenjske plaže se je s svojo avtentičnostjo in povezovanjem lokalne dediščine v ospredje prebila tudi Učna pot škrata Bisera, ki je letos navdušila mednarodne ocenjevalce v okviru izbora Slovenia's hidden gems. »V začetku julija sta pot preizkusili skavtinji iz Rusije, ki sta doživetje zaključili z izjemno pozitivnimi vtisi. Na poti sta raziskovali pozabljene mline, spoznali zgodbo Kačjega gradu, hranili jelene na domačiji Lamperček, obiskali Grilovo domačijo, spoznali zeliščni vrt, okusili lokalne jedi, se osvežili na Velenjski plaži in prenočili v glampingu Dolina miru. Navdušili so ju zbirka starin pri Petru Habetu, škripanje mlinskih koles v Vovkovem mlinu in živa pripoved lokalnega vodnika, ki je oživil zgodbe kraja,« razkrivajo na velenjski občini. Dodajajo, da sta obe priznanji dokaz, da v Šaleški dolini uspešno uresničujemo vizijo trajnostnega turizma, ki temelji na kakovostni urejenosti javnih prostorov, avtentičnih lokalnih doživetjih ter povezovanju različnih deležnikov v turistično ponudbo, ki spoštuje naravo, ljudi in prostor.
