Strokovnjaki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so v okviru rednih preiskav znova potrdili prisotnost japonskega hrošča v Lukovica. Gre za nevarnega škodljivca, zato ob njegovem pojavu veljajo strogi ukrepi za preprečevanje širjenja.

Odrasel japonski hrošč Foto: Maurizio Pavesi, Museo di Storia Naturale de Milano

Odrasel japonski hrošč. Foto: Maurizio Pavesi, Museo di Storia Naturale de Milano

Opazili so ga tam kot lani, in sicer južno od avtocestnega počivališča Lukovica. Domnevajo, da je tja pripotoval kot slepi potnik v vozilu z območja severne Italije, kjer je že močno razširjen. 

Varovalni pas pa se razteza iz Lukovice še na dele občin Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani. Prebivalce teh območij pristojni pozivajo, naj bodo pozorni in spremljajo znake poškodb na rastlinah, če pa hrošča opazijo, naj ga slikajo in obvestijo strokovne službe pri UVHVVR. 

Znaki napada

Japonski hrošč pri hranjenju. Foto: Martino Buonopare

Japonski hrošč med hranjenjem. Foto: Martino Buonopare

Običajno se odrasli hrošči prehranjujejo v skupinah in objedajo rastline od zgoraj navzdol. Objedajo liste in cvetne dele. Listno tkivo izjedajo med listnimi žilami, zato imajo listi čipkast izgled. Močno napadeni listi pričnejo rjaveti in odpadati.

Na UVHVVR so tudi zapisali, da so nevarne tudi ličinke - ogrci, ki se v velikem številu lahko pojavljajo v travni ruši. Prva znamenja napada so neznačilna, videti pa so kot posledica suše in se kažejo kot rumenenje, rjavenje, venenje ter postopno propadanje rastlin. Škodo največkrat opazimo jeseni, septembra in oktobra, ter pomladi, aprila in maja, ko so na delu »odrasli« ogrci.

Kaj je japonski hrošč

Žuželka izhaja iz severovzhodne Azije, od koder se je razširila v Severno Ameriko in Evropo. V Evropi je najpogosteje zabeležen v italijanskih pokrajinah Piemont in Lombardija ter v švicarskem kantonu Ticino. Kot slepi potnik v prometu se pogosto seli in razmnožuje na novih področjih.

Ta invazivna vrsta napada več kot 300 vrst rastlin, tudi vinsko trto, koruzo, sadno drevje, fižol, sojo in številne vrste okrasnih dreves. Ličinke, ki se razvijajo v zemlji, povzročajo škodo na koreninah, zlasti na travnatih površinah. Ukrepi proti širjenju škodljivca so zato ključnega pomena za zaščito kmetijstva in naravnega okolja.

Priporočamo