Kranj. Do zdaj so v Kranju v okviru energetske sanacije javnih objektov obnavljali šole in vrtce, tretja faza pa prinaša še sanacijo največjih in tudi energetsko najpotratnejših javnih objektov. Med največjimi je tudi olimpijski bazen, ki bo po prenovi dobil tudi sončno elektrarno. »Občina ima glede na elaborat iz leta 2020 v lasti 16 objektov, na katerih je mogoče postaviti sončne elektrarne, še osem pa je takih, kjer je to mogoče, vendar je treba upoštevati pravila glede varstva kulturne dediščine. Prepričan sem, da bomo s postavitvijo čim več sončnih elektrarn dosegli velik prihranek za občino in javne zavode,« pojasnjuje namero o gradnji sončnih elektrarn kranjski župan Matjaž Rakovec.
Odločili so se tudi, da bodo sončne elektrarne postavili v obliki javno-zasebnega partnerstva. Kot pravi župan, občina nima denarja, da bi sama postavila toliko sončnih elektrarn: »Ideja je, da bi na strehe javnih objektov, kjer je to mogoče, kjer ni omejitev s strani ZVKD in je prava nosilnost, postavili sončne panele. Za takšno investicijo potrebujemo zasebnega partnerja, ki bo elektrarno zgradil. Občina pa bi si zato, ker ponuja brezplačni najem strehe, zagotovila stalno ceno električne energije. Najboljša rešitev je bila javno-zasebno partnerstvo. Zato ker bomo za naslednjih sedemnajst let brez kakršnega koli stroška vedeli, kakšna bo cena električne energije.« Koncesionarja naj bi izbrali do konca tega leta, projekt pa izvedli v prihodnjem letu.
Sanacija blokov in hiš
Kranjska občina je priključena tudi misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. V načrtu podnebne pogodbe so tudi ukrepi, ki med drugim predvidevajo prehod na 90-odstotni delež obnovljivih virov energije pri daljinskem ogrevanju mesta, povečanje proizvodnje sončne energije in doseganje cilja o enem avtu na gospodinjstvo. Kljub temu da gre za dokaj ambiciozen načrt, Rakovec pravi, da zaveze niti niso tako visoke: »Ključnega pomena je energetska sanacija, tukaj največ izgubljamo. V zavest ljudi moramo spraviti, da ima investicija v energetsko sanacijo dolgoročno največji donos. Pri nas je glavni problem ta, da imajo ljudje denar v banki, kjer se slabo ali nič ne obrestuje, nihče pa ne vlaga v energetsko sanacijo lastnih objektov.«
V Kranju je bilo v zadnjih letih energetsko saniranih kar nekaj blokov. To je zato, ker imajo stanovalci rezervni sklad, iz katerega lahko potem financirajo takšne investicije. Medtem ko individualne hiše, ki so se večinoma gradile tam nekje v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja z ugodnimi krediti, ostajajo neobnovljene. »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da energetska sanacija lahko zelo pripomore k varčevanju predvsem z energenti, pa tudi, ko hodim po šolah, so zelo zadovoljni, saj je dejansko manj porabljene energije za ogrevanje oziroma hlajenje, zato se to res splača,« je dodal župan.
V naslednjem obdobju se bodo zato osredotočali predvsem na to, da bi ljudi opogumili, da investirajo v zamenjavo oken, fasade in strehe, saj je to tisto področje, ki še vedno najbolj vpliva na energetsko izkaznico mesta.
