Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja je trenutno ključen projekt savinjsko-šaleške regije (regija SAŠA), ki ji bo prinesel pomembne dolgoročne okoljske in finančne učinke. Letno bo prihranjenih več kot 6000 ton emisij ogljikovega dioksida in kar 21.000 megavatnih ur toplotne energije, kar po trenutnih cenah pomeni približno milijon evrov prihrankov na leto.
Milijoni tudi za tretjo os
Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta za prvo fazo projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline pridobili nepovratna sredstva v višini 23,4 milijona evrov. »Za nami je veliko trdega dela in ponosen sem, da že vidimo prve obrise zelene preobrazbe na terenu. Ko smo začeli pripravljati projekt vročevoda in toplotnih postaj, je bilo veliko dvomov, a z vztrajnim delom nam je uspelo zagotoviti evropska sredstva za pravičen prehod, razliko pa so prispevale država in lokalni skupnosti.
Pridobili smo več kot tisoč soglasij etažnih lastnikov in premagali številne ovire, za kar se sodelujočim zahvaljujem. S tem bomo zmanjšali ogljični odtis, omogočili priklop zelenih virov in letno prihranili okoli milijon evrov,« je ob podpisu pogodbe z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom dejal velenjski župan Peter Dermol. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da je priprava projektov pred pridobitvijo sredstev ključna. »Nujno je, da so projekti pripravljeni, še preden so zagotovljena sredstva. Kar se danes potrjuje tudi na gradbišču, kjer so se že začela prva dela. Z 2,1 milijona evrov smo podprli projekt razvoja poslovne cone Pesje – vzhod, zagotovljena je podpora laboratoriju Kemijskega inštituta, ki bo deloval v okviru velenjskega Tehnološkega parka, za kar smo namenili 15,3 milijona evrov. Skupaj je za premogovno regijo SAŠA iz sklada za pravični prehod na voljo 174 milijonov evrov, ministrstvo pa je odobrilo še 45 milijonov evrov evropskih sredstev za tretjo razvojno os, na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem. Naš cilj je jasen, do konca finančne perspektive 2029 v evropski blagajni ne bomo pustili niti centa,« je zagotovil minister Jevšek.
Skupna vrednost prve faze projekta znaša 24,8 milijona evrov, pri čemer bo kar 96 odstotkov upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev, kar je doslej najvišji delež sofinanciranja katerega koli projekta pri nas. »Prepričan sem, da bo Šaleška dolina postala zgled uspešne preobrazbe za trajnostno prihodnost,« je dejal minister Kumer. Skupna vrednost prve faze projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja znaša 24,8 milijona evrov, od tega bo kar 96 odstotkov upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev. Evropski sklad za pravični prehod bo prispeval 85 odstotkov oziroma 19,9 milijona evrov, država pa 15 odstotkov oziroma 3,5 milijona evrov. Preostanek bosta zagotovili občini Velenje in Šoštanj kot investitorici, prva faza bo predvidoma končana do konca leta 2028.
Zahtevna dela na Šaleški in Kidričevi cesti
Velenjska komunala je že lani obnovila 246 metrov magistralnega vročevoda, v naslednjih dveh letih bosta sledili obsežna prenova primarnega in magistralnega omrežja v dolžini 1851 metrov ter tehnološka posodobitev toplotnih postaj. Trenutno poteka obnova vročevodov na območju Krajevne skupnosti Gorica, kjer dela potekajo skladno s terminskim planom. Obnavljajo tudi vročevod pri vrtcu Vrtiljak, še ta mesec se bo začela obnova na območju parkirišč pri velenjskem sodišču. Ta dela morajo biti končana do julija, obnova toplotnih postaj pa do maja prihodnje leto. »Najbolj zahtevna bo prenova vročevodov na območju Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju, ki sta izjemno pomembna, njuna obnova pa je neločljivo povezana z zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja. Večina komunalnih vodov, ki jih je v sklopu te prenove treba zamenjati, poteka prav pod omenjenima cestama, ki sta že zdaj v izredno slabem in nevarnem stanju. Za izvedbo teh del so v evropskem skladu za pravični prehod že zagotovljena nepovratna sredstva, ključen pa bo čas,« je poudaril Dermol.
