V soboto bo minilo 80 let, od kar je skrita bolnišnica v soteski Pasice pri Cerknem sprejela prvega ranjenca. Vse od junijski poplav Partizanska bolnica Franja, simbol slovenskega partizanskega gibanja in nosilka znaka evropske dediščine ter skupnega boja evropskih narodov proti fašizmu in nacizmu, sameva pod »ruševinami« katastrofalnih poletnih ujm. Zaradi zamude pri odstranjevanju posledic vetroloma je bil šele konec novembra ponovno omogočen dostop do spomenika, pri čemer pa sama pot še zdaleč ni obnovljena in povsem varna za vstop v sotesko. Medtem so sicer sanirali zaledje soteske Pasice, za obsežnejše ukrepe pa bodo pristojni morali počakati na ugodnejše vremenske razmere.

Stroški sanacije ocenjeni na
2 milijona evrov

S parkirišča v Novakih zbrana ekipa medijev, ki se je odzvala povabilu zaposlenih v Mestnem muzeju Idrija in župana Občine Cerkno Gašperja Uršiča, ni mogla videti še manj pa predvidevati kakšno razdejanje je naredila narava. Po ozki soteski Pasice in po težko prehodni poti smo se previdno prebili do bolnice oziroma do ruševin barak, ki jih je skupaj s starimi smrekami in drugimi drevesi vzdolž potoka Čerinščica rušil močan veter. Ob pogled na uničene lesene barake, polomljene in na kup zmetane plošče z napisi, pred hišo s pogradi z vodo in blatom prepojeni jogiji se je med prisotnimi za kratek čas ustavil korak in glas. Kot da bi gostitelji želeli, da v tišini zaobjamemo vso podobo obsežne katastrofe. Občina Cerkno in Mestni muzej Idrija, ki skupaj sodelujeta pri obnovi, stroške sanacije ocenjujeta na 1,5 do 2 milijona evrov. Kdaj in v kolikšnem obsegu bo pomagala država, za zdaj še ni jasno. Odgovorni upajo predvsem na evropska sredstva, od zavarovalnice pa si obetajo največ 180.000 evrov. Vsi akterji pa si želijo da bo bolnica odprta znova ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne leta 2025.

Kot je pojasnil župan Uršič, ima Občina Cerkno potrjenih že večino članov za ustanovitev delovne skupine za obnovo Franje, ki jo v sklopu pooblastil lahko ustanovi župan. V izdelavi je tudi že geodetski načrt širšega zalednega območja, ki je podlaga za kompleksno projektiranje izvedbenega sanacijskega načrta zaledja, ki vključuje sanacijo samega plazu, mrežne ograje in odvodnjavanje dela plazu. »Zgrajena je dostopna pot do zadnjega zadrževalnika, podbetoniralo se je zadnjo pregrado, ki je bila po neurjih močno spodkopana. Zgrajena pot je osnova za sanacijske ukrepe na tem območju,« je še omenil Uršič in dodal, da si želijo Franjo obnoviti v taki meri, kot je že bila, »hkrati pa upam, da bo volja in posluh, da bi se v sklopu same obnove bolnice Franje uredil tudi sprejemni Center. Vidimo, da brez trenutne ponudbe tudi vsa ostala ponudba še šepa.« Za gradbeno dovoljenje, kar se tiče sprejemnega centra, so po besedah župana že pridobljena vsa potrebna dovoljenja.

Sanacija v luči
podnebnih sprememb

Redno spremljanje stanja na ožjem spomeniškem območju partizanske bolnice Franja pa izvaja tudi upravljalec spomenika, Mestni muzej Idrija. »Redno se udeležujemo tudi različnih strokovnih srečanj, sami pa smo na različnih ravneh izpostavili vzpodbudo, da se odprejo strokovne razprave o tem, kakšne rešitve so za to ožje spomeniško območje najbolj primerne. Predvsem v luči podnebnih sprememb in s ciljem, da pridemo do najboljše možne rešitve,« pa je povedal direktor idrijskega muzeja Miha Kosmač in dodal, da je njihova želja Franjo obnoviti v takšni podobi, kot je bila pred to naravno nesrečo. »Franja je dragocen kraj spomina, tako za nas Slovence kot celo Evropo. Tudi v bodoče želimo, da ostane kraj spomina, spomenik humanosti in vrednot, ki jih predstavlja.«

O tem, kolikšen delež bolnice je uničen Kosmač ne želi prehitro odgovarjati »Šele zima oziroma zgodnja pomlad bo v celoti pokazala razširjenost teh posledic. Vemo, da so bile v celoti uničene tri barake, predvsem je pa veliko težje oceniti škodo na objektih, ki so bili delno ali bolj ali manj poplavljeni. Tam je največja nevarnost, da se spomladi razvijejo lesne gobe,« je še povedal Kosmač, ki si želi Franjo zaščitit tudi v prihodnje. »Vemo kateri so največji dejavniki tveganja v samem spomeniškem območju. V prvi vrsti je to hudournik Čerinščica, potem odmrlo drevje, ki pada in pa predvsem kamenje, se pravi erozija. Naša naloga je, da opravimo temeljit pregled terena in izdelamo novo študijo. Zadnja poglobljena je bila narejena leta 2018 in na podlagi tistega smo tudi znotraj Franje redno izvajali vse ukrepe,« je omenil direktor muzeja, ki na pripombo, da kljub vsemu vsi ti ukpri niso bile dovolj, s »prstom« pokazal na občinsko upravo, ki (še) nima sprejetega upravljavskega načrta, ki bi točno določal obveznosti vseh vpletenih. »Sam menim, da je muzej svojo nalogo opravil tako kot je treba.« Vendar pa letošnja ujma ni bil prva, ki je prizadela Franjo. Da spomnimo: prvič so morali spomenik temeljito obnoviti že leta 1952. Nazadnje leta 2007, ko je po neurju ostala cela le ena baraka in takrat so potrebovali kar tri leta, da so celotno območje postavili nazaj. Sanacija barakarskega dela bolnišnice je takrat znašala malo manj kot 700.000 evrov.

Ne bodo pozabili
na pomembno obletnico

23. decembra leta 1943 so v Franji sprejeli prvega ranjenca – 80. obletnica v ničemer ne bo podobna načrtom, ki so jih zaposleni v muzeju s tem dnevom imeli pred letošnjim julijem. »Da ta obletnica ne bi šla šla tako mimo, pripravljamo spominski večer in sicer ob kulturnem prazniku, se pravi 7. februarja 2024, načrtujejo Spominski večer posvečen Bolnici Franja, ki se bo v Cerknem odvil na predvečer kulturnega praznika. V sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom in Skupnostjo muzejev Slovenije pripravljajo posvet na temo upravljanja ogrožene kulturne dediščine. Po 40 letih pa bomo izdali nov zbornik o Partizanski bolnici Franja,« je povedala Milojka Magajne iz Mestnega muzeja Idrija in misel vseh strnila z besedami: »Če so naši predniki, ki so živeli v precej slabših pogojih in imeli precej slabše možnosti bili sposobni Franjo vedno znova postaviti nazaj potem moramo tudi mi zbrati toliko energije, moči in nenazadnje sredstev, da to naredimo.« Kajti kot pravita Magajna in Kosmač – resnične zgodbe o Franji človek ne more začutiti, zgolj z gledanjem fotografij, posnetkov in spletnih brošur.