Še vedno zimske razmere v gorah so primerne le za najizkušenejše planince, ki pa se lahko tja odpravijo le ob ugodni vremenski napovedi, z veliko mero odgovornosti in z znanjem uporabe zimske opreme oziroma pod vodstvom usposobljenih vodnikov z ustreznimi kompetencami. Te dni so aktivnosti v visokogorju odsvetovane zaradi novozapadlega snega, ki ga bodo v prihodnje glede na vremenske napovedi spremljale tako nizke temperature kot poznejše otoplitve in nevarnost plazov. Precej primernejši bodo izleti v sredogorje, tudi v naši državi pa so že odprte tudi številne ferate – zavarovana plezališča z varovanjem, ki sicer niso del planinske infrastrukture, ampak sodijo med adrenalinske športne objekte v naravnem okolju in so dopolnitev turistične ponudbe posamezne destinacije.

Eno od njih boste našli nad Mojstrano, kjer so v ostenju Grančišča uredili dve privlačni ferati različnih težavnostnih stopenj. Obe na vrhu uporabnike razveselita z lepimi razgledi na Julijske Alpe in Karavanke, medtem ko pot navzdol skoraj do izhodišča pri Slovenskem planinskem muzeju, kjer lahko parkirate svoje vozilo, poteka po označeni sprehajalni poti. »Lažja ferata (Aljaževa pot) je primerna tudi za plezalne začetnike, medtem ko je ferata Pot mojstranških vever'c težja in v skalni svet vabi izkušenejše uporabnike,« pojasni gorski vodnik z mednarodno licenco pri športni agenciji Kofler sport Igor Kremser in doda, da obe zahtevata znanje, fizično moč in uporabo osnovnega gorniškega kompleta: čelade, plezalnega pasu, rokavic in samovarovalnega sistema.

Nevarne posledice slabe organizacije

Pred vsakim gibanjem v feratah se morajo začetniki najprej spoznali s plezalno opremo, njenim namenom in pravilno namestitvijo na telo ter uporabo, pri čemer jim lahko pomagajo izkušeni gorski vodniki. Kot je pojasnil Kremser, se v naši državi dogajajo velike anomalije v zvezi z vodniškim delom. Ker ni določenih normativov in regulativ, se lahko domala že vsakdo okliče za vodnika in potem se zaradi njegove nekompetentnosti dogajajo podobne nesreče kot minuli teden na Mali Mojstrovki in pod Skuto. Obe nesreči sta v minulih dneh močno odmevali po medijih in dodobra pretresli tudi strokovno planinsko javnost. Po Kremserjevih besedah je šlo pri ujetih Francozih v bivaku pod Skuto za zaletavost oziroma nepremišljenost mladih ljudi, ki so se v gore podali z neprimerno opremo in se niso zavedali nevarnosti, medtem ko so planinci na Mali Mojstrovki naleteli na opast, kar bi se sicer lahko zgodilo vsakomur. »To je ena od stvari, ki jo je treba pri pripravah na turo strogo upoštevati, prav tako je treba skrbno spremljati temperature, gibanje vetra in snežne padavine. Opast se ni zgradila čez noč, ampak je bila tam že nekaj časa, verjetno vso zimo. Če deluješ na določenem terenu in je to tvoj kruh, moraš vedeti za to in raje ostaneš v dolini, kaj šele, da na teren pelješ sedem ljudi, čeprav normativ usposobljenim gorskim vodnikom dovoljuje, da lahko tja odpeljejo le dva planinca, privezana na vrv,« je kritičen Kremser, ki pravi, da je bilo vzrokov omenjene gorske nesreče več – tako smola kot slaba organizacija in pomanjkanje strokovnega znanja.