Spletna aplikacija z vročinskim zemljevidom Ljubljane omogoča, da na podlagi modela spremljamo vpliv vročine in pregrevanja mesta. Gre za delo švicarske organizacije Meteoblue, ki ima ta sistem vzpostavljen že v 80 mestih. Želijo, da bi zemljevid odločevalcem pomagal pri mestnem načrtovanju.

Ljubljana je vključena v program spletne aplikacije Vročinski zemljevid (Heat map for Ljubljana), ki jo je vzpostavila švicarska organizacija Meteoblue. Gre za pionirsko organizacijo na področju napovedovanja in analiziranja različnih vremenskih pojavov na globalni ravni. Od maja lahko s pomočjo njihovega spletnega orodja spremljamo tudi segrevanje in ohlajanje posameznih delov Ljubljane. Tako lahko recimo pogledamo, na katerih točkah v mestu je koncentracija toplote največja in, nasprotno, kateri deli mesta se hitreje ohlajajo. Zemljevid namreč omogoča, da spremljamo porazdelitev toplote glede na del dneva. Ta pregled potrjuje ugotovitve drugih projektov in raziskovalcev o problematičnih točkah kopičenja toplote v mestu. Ti že leta opozarjajo, da je koncentracija toplote največja v najgosteje pozidanih območjih mesta – na primer v Šiški, središču mesta in na območju BTC. Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož nam je ob ogledu zemljevida dejala, da so tovrstne aplikacije koristne: »Zelo podrobni zemljevidi urbanega toplotnega toka so dobrodošli tudi zato, ker lahko pokažejo na kvalitativno razliko med različnimi tipi pozidave mesta: če primerjamo soseski Župančičeva jama in Savsko naselje, ki ležita ob Topniški cesti, vidimo, da se Savsko naselje manj pregreva, kar je zagotovo tudi posledica številnih zelenic in dreves, ki so zasajena v tej soseski.«

V aplikaciji švicarske organizacije Meteoblue lahko jasno vidimo, kakšen je pomen in dejanski vpliv zelenja ter odprtih prostorov na porazdelitev temperature v mestu. Če pogledamo sliko za včeraj okoli 14. ure, vidimo, da je bila večina mesta pobarvana temno rdeče, kar nakazuje, da je bilo mesto razgreto na več kot 32 stopinj. Nekaj ur kasneje so se območja z več zelenja obarvala v svetlejše odtenke, kar nakazuje ohlajanje. Na območju Golovca in Tivolija lahko zelo plastično vidimo, kako blagodejno vpliva zelenje na temperaturno razdelitev. Hkrati aplikacija pokaže, da se nekatera območja v mestu niti čez noč ne ohladijo. Namen tovrstnega prikaza je predvsem določanje in analiziranje vročih točk v mestu, kar odločevalcem pomaga pri sprejemanju ukrepov, javnosti pa se lažje pojasni, zakaj so nekateri ukrepi nujni.

Vročinski zemljevid Ljubljane najdete na tej povezavi.

Orodje za odločevalce

Na prvi pogled se ustvari vtis, da vročinski zemljevid temelji na satelitski sliki, ki – enako kot termokamera – prikazuje dejanske razmere. Kot nam je pojasnil Sebastian Schlögl, glavni meteorolog organizacije Meteoblue, zemljevid temelji na simulaciji oziroma modelu. Z meritvami in zbiranjem podatkov so v petletnem obdobju v izbranih mestih vzpostavili model razdelitve toplote glede na stopnjo pozidave, zelenja in drugih dejavnikov. Ta model so potem projicirali na več kot 80 mest, vpliv vročine pa lahko predvidijo z natančnostjo do desetih metrov, je povedal sogovornik. Naslednji korak je dopolnitev simulacije z lastno mrežo merilcev, vendar je za to potrebna politična volja. »Drugi korak je grajenje lastne mreže merilcev po posameznih mestih. Za zdaj lahko vroče točke v Ljubljani spremljate na podlagi modela. Te podatke pa bi lahko dopolnili s podatki lastnih merilcev. Če bi se v Ljubljani odločili zanje, bi morali po mestu porazdeliti kakšnih 10 merilcev. To za mesto ne bi bil prevelik strošek, saj merilec stane kakšnih 100 evrov. Tako bi simulacijo lahko dopolnili in odločevalci bi dobili natančne podatke o tem, kako načrtovati ulice z mislijo na podnebne spremembe. Ta cena je majhna, če jo primerjamo s tisto, ki jo bomo morali plačati, če se ne bomo prilagodili podnebnim spremembam,« je povedal Schlögl. Zaenkrat ima lastne merilce sedem mest v njihovi mreži. Sogovornik je poudaril pomen tovrstnih orodij za odločevalce, tako glede lažjega določanja prioritet kot tudi glede lažjega upravičevanja nujnih posegov v mesto. »Z vidika znanosti je problem vročih točk jasen. Težava je v tem, kako to razložiti odločevalcem in navadnim državljanom. Zemljevid je orodje za odločevalce in urbaniste, da najdejo kritična območja v mestu, ki jih morajo prilagoditi čedalje bolj vročemu podnebju. To je zelo pomembno, saj so posledice podnebnih sprememb lahko tudi zelo drage, kot ste v Sloveniji videli ob katastrofalnih poplavah, ki ste jih imeli pred kratkim,« je pojasnjeval meteorolog. Dodal je, da bo naslednji korak napovedovanje, saj bo v aplikaciji kmalu mogoče preveriti tudi pričakovano porazdelitev vročine za nekaj dni vnaprej, glede na vremensko napoved. To bi po sogovornikovem mnenju mestnim oblastem pomagalo tudi pri načrtovanju kratkoročnih ukrepov, recimo pri izdajanju opozoril ali omejitvi del na cestah v najbolj kritičnih mestnih predelih.

Pionirska organizacija

»Naše poslanstvo je zagotavljanje vremenskih podatkov po vsem svetu v različnih časovnih razponih, od zgodovine do prihodnosti, z najvišjo dokazano natančnostjo,« je dejal Schlögl. Na njihovi spletni strani lahko preberemo, da je za ustanovitev organizacije odgovorna kemična nesreča, ki se je leta 1986 zgodila v Sandozu v bližini Basla v Švici. Reševalne službe so takrat želele pridobiti zanesljive informacije o smeri vetra, da bi prebivalstvo lahko zaščitili pred strupenimi plini. Od različnih služb so prejeli nasprotujoče si informacije, zato so se odločili, da ustanovijo inštitut za meteorologijo, klimatologijo in daljinsko zaznavanje, ki bi se ukvarjal z modeliranjem lokalnih vremenskih pojavov. Inštitut se je leta 2006 osamosvojil v organizacijo Meteoblue. Ta ima trenutno na svoji spletni strani na ducate različnih zemljevidov in drugih tovrstnih orodij. Tako imajo zemljevide, ki kažejo vlažnost zemlje ali zraka, razširjenost cvetnega prahu, razširjenost saharskega peska, gibanje vetra in še bi lahko naštevali. Mnoge izmed kategorij lahko spremljamo za območje celotne zemeljske oble. S temi orodji želijo pomagati različnim skupinam – prikaz gibanja vetra je recimo uporaben za letalske družbe in jadralce, intenzivnost sončne svetlobe je pomembna za energetiko, z zemljevidom premočenosti tal pa si med drugim lahko pomagajo kmetovalci.