Tik pred koncem minulega leta je Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala zmagovalno rešitev za prenovo in novi objekt Kemijskega inštituta na Hajdrihovi 19 v Trnovem. Na natečaj, razpisan lanskega junija, so prejeli sedem elaboratov, strokovna komisija pa je izbrala rešitev, ki so jo pripravili arhitekti biroja Arhitektura Krušec (ti so med drugim tudi avtorji nastajajoče infekcijske klinike ter stavbe ljubljanske biotehniške fakultete). Vrednost investicije je skupaj z davkom ocenjena na dobrih 17,6 milijona evrov. Komisija je v utemeljitvi zapisala, da bo novi objekt mrežnega stavbnega tipa z vzporednimi lamelami različnih višin, ki bodo povezane med seboj in z obstoječimi objekti inštituta, ki jih bodo prav tako prenovili in med seboj povezali. Objekt bodo gradili v dveh fazah. V prvi je na severovzhodnem delu zemljišča predvidena gradnja enovite druge kleti in izvedba prve severne lamele. V drugi fazi so predvidene gradnja podzemne garaže, prenova in nadzidava obstoječe glavne zgradbe ter povezava objektov v enoten kompleks. Inštitut deluje na tem območju od leta 1953 in je že davno presegel prostorske in tehnične zmogljivosti objekta. Na območju je pet stavb, od teh je ena dotrajana in zapuščena, v štirih pa deluje inštitut. Novogradnja bo zgrajena na mestu opuščenega objekta, ki ga bodo porušili, v preostalih štirih stavbah bo delo v tem času nemoteno potekalo, so pojasnili na inštitutu. Zaposleni bodo ostali v objektu tudi v drugi fazi, ko bodo prenavljali stari objekt in gradili povezave med stavbami.
Velike potrebe, premalo prostorov
Z inštituta so še dodali, da so imeli na zadnji dan lanskega leta 437 zaposlenih, od tega 329 raziskovalcev. V bodoče se bo to število še povečevalo, saj so zelo uspešni pri pridobivanju projektov, zato so prostori že dolgo pretesni. Ta čas imajo raziskovalno opremo kar na hodniku in v zaklonišču, kar je neprimerno za takšno institucijo. Na inštitutu ocenjujejo, da bi samo za zadostitev obstoječih potreb potrebovali dodatnih dva tisoč kvadratnih metrov prostorov. Zaradi prostorske stiske že zdaj najemajo približno 300 kvadratnih metrov pisarniških prostorov v neposredni bližini. Z natečajno nalogo so zadovoljni, saj po njihovih ocenah upošteva vse zahteve, določene z razpisom, tudi z zasnovo laboratorijskih prostorov, po prenovi pa bo inštitut obsegal 5650 kvadratnih metrov površin.
Potreba po širitvi prostorov je še posebej akutna, ker je raziskovalna skupna pod vodstvom Romana Jerale leta 2022 pridobila sredstva za vzpostavitev centra za tehnologije genske in celične terapije, iz katerih se bo financiral projekt obnove in novogradnje. Za delovanje centra morajo sicer zagotovili 2000 kvadratnih metrov površin. Prav zaradi centra pa morajo pohiteti z gradnjo, saj se bo financirala v okviru evropskega projekta, zaradi česar morajo biti dela zaključena do konca leta 2026. Računajo, da bi letos končali izdelavo projektne dokumentacije, prihodnje leto izbrali izvajalca gradbenih in instalacijskih del in najpozneje sredi leta začeli graditi. Dodali so, da je omenjena časovnica ambiciozna, a morajo pohiteti, že želijo ujeti roke, ki jih nalaga finančna shema programa Obzorje Evrope.