Razloga za naslov nove stalne razstave v šolskem muzeju, kot pojasnjuje Marjetka Balkovec Debevec, vodja avtorske skupine, ki je pregledno postavitev zasnovala, sta najmanj dva. »Šolstvo temelji na zakonodaji vsaj od leta 1774, ko je vladarica Marija Terezija izdala prvi osnovnošolski zakon in pred tem že podržavila šolstvo. Drugi vidik poimenovanja naše stalne razstave pa je, da je šola življenje, splet različnih dogajanj in spominov, ki nikoli ne usahnejo, zaradi česar je – v žargonu mladih – šola res zakon.« Pri čemer, kot še dodaja kustosinja in kar je vidno tudi na novi razstavi, je šola vedno odsev časa, v njej se namreč odražajo družbene in kulturne značilnosti nekega obdobja. Poleg predaje znanj o vzgoji in izobraževanju na Slovenskem skozi čas pa ima razstava tudi čustveni vidik. »Ogled razstave namreč ni samo stvar razuma, pač pa so del tega tudi čustva. Obisk šolskega muzeja zbudi spomine na mladost, šolo in obdobje odraščanja. Zato radi rečemo, da smo muzej, ki ohranja mladost,« še poudarja kustosinja. Ob odprtju nove stalne postavitve o vzgoji in izobraževanju na Slovenskem, ki je v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja svojo uresničitev od idejne zasnove doživela po skoraj osmih letih, direktor tega javnega zavoda Stane Okoliš podčrtuje, kako je to velik dan za muzej, in ob tem dodaja, da je pregled zgodovine izobraževanja in vzgoje pomemben za snovanje področij v prihodnosti. Stalno razstavo Šola je zakon! je zasnovala avtorska skupina, ki jo poleg že omenjenih Marjetke Balkovec Debevec in Staneta Okoliša sestavljajo še drugi kustosi in kustosinje, med njimi Marko Ljubič, Anton Arko, Mateja Ribarič, Branko Šuštar, Polona Koželj, Ksenija Guzej, Franci Kadivec, Mateja Pušnik, Ana Kreč, Marjan Javoršek, Klara Keršič in Matej Prevc. Pod arhitekturo stalne razstave se podpisuje studio Svet vmes in pod grafično opremo ter ilustracije Padalci.
Šolska tabla polna predalov za odkrivanje
Razstava Šola je zakon!, Izobraževanje in vzgoja na Slovenskem skozi čas je razdeljena na 13 obdobij od prazgodovine do sodobnosti, med katerimi predstavlja prelomno točko čas razsvetljenega absolutizma, ko je Marija Terezija s prvim državnim osnovnošolskim zakonom med drugim določila obvezno osnovno šolanje za vse otroke od 6. do 12. leta starosti. Predstavljena obdobja, ki jih med seboj vizualno ločujejo barve, poleg izbranih artefaktov, zapisov in vizualizacij pa predstavljajo tudi zvok, povezuje skoraj dvajset skupnih elementov, ki jih je mogoče spremljati skozi čas in tako slediti njihovemu razvoju. Eden takšnih elementov so recimo pisala in podlaga za pisanje, boj za slovenski jezik in drugo. V enem od razstavnih segmentov je pozornost posvečena pregledu šolske arhitekture, doživeti pa je mogoče tudi ambientalne postavitve učilnic iz 19. stoletja, obdobja SHS in socializma.
Celotna razstava je prostorsko oblikovana kot velika in dolga šolska tabla, nasproti katere je postavljena šolska klop. Vendar postavitev ni enodimenzionalna, saj je tabla zasnovana kot nekakšna omara čudes. Sestavljajo jo številni manjši in večji predali, lopute in omarice, ki jih obiskovalec lahko poljubno odpira, s tem pa preko arhivskega gradiva, dokumentov, zgodb, misli, ilustracij, maket in predmetov še bolj poglobljeno na različnih nivojih spoznava posamezno obdobje izobraževanja in vzgoje. Za še večjo interaktivnost je na razstavi poskrbljeno s številnimi replikami muzejskih predmetov, ki jih je mogoče celo prijeti v roke. Med temi je veliko starih igrač, saj je del vzgoje tudi igranje, zato so na razstavi zastopane tudi igrače iz preteklosti. Spoznavanje zgodovine šolstva na Slovenskem je v muzeju prilagojeno tudi ranljivim skupinam, poleg tega pa so nekatere izbrane vsebine predstavljene z obogateno resničnostjo.
