Inženirka tekstilne tehnologije, ki se spozna na modno in grafično oblikovanje, ter mamica dveh majhnih otrok Ana Bučar se z oblikovanjem nakita preživlja osem let. Pred tem je opravljala različna študentska dela in svoj prosti čas namenjala ustvarjanju na različnih področjih. »Ko sem pred leti naključno prvič obiskala rokodelski sejem v Škofji Loki, sta me tamkajšnje vzdušje in odličen odziv obiskovalcev tako zelo prevzela, da sem se po porodniškem dopustu odločila stopiti na samostojno podjetniško pot,« Ana Bučar predstavi začetek svoje karierne poti.
Njena strast je oblikovanje ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita. Veliko pozornosti namenja izdelovanju uhanov različnih oblik, velikosti in barv, zapestnic, ogrlic in brošk. »Rada imam motive dnevnih in nočnih metuljev, všeč so mi sove, srčki in zvezde ter listi ginka in monstere. Ti so bili lani največje prodajne uspešnice. Navdih za izdelovanje nakita pogosto najdem ob pogledu na morje, obožujem modrino neba in naravne barve, v zadnjem obdobju prisegam tudi na kolekcijo z motivi Malega princa,« nam zaupa Bučarjeva.
Povezovanje z lokalnim okoljem
Ustvarjalka pri svojem delu uporablja posebne akrilne barve, ki jim doda epoksi smolo, včasih pa tudi lističe zlata, zaradi katerih kosi nakita še bolj zažarijo. Večinoma uporablja masiven bukov les, za katerega meni, da ima najlepše vzorce, in ki ji ga redno dobavlja škofjeloški rezbar. Tudi sicer Ana Bučar stavi na povezovanje v lokalnem okolju. Lani je drugič zapored sodelovala pri prodajnih razstavah umetnikov in rokodelcev Izložbe domišljije, ki decembra navdušujejo obiskovalce škofjeloškega starega mestnega jedra, v prihodnje pa si želi svoje delo še bolj povezati z lokalnimi ustvarjalci in z njimi pripraviti skupno kolekcijo.
»Naše skupno povezovanje je pomembno tako za lastno promocijo izdelkov kot za oživljanje mestnega jedra Škofje Loke,« meni sogovornica. Veseli jo, da smo slovenski potrošniki vsako leto bolj ozaveščeni glede kakovostno izdelanih umetnin. Kot pravi, znamo čedalje bolj ceniti domače rokodelce in njihove umetnine razlikovati od cenenih plastičnih izdelkov serijske proizvodnje. Na vprašanje, ali je dandanes vseeno težko biti ustvarjalec, sogovornica odgovori, da je treba v delo vložiti veliko sebe ter ves čas iskati nove rešitve, ideje in priložnosti. »Za ustvarjalca je pomembno, da ne obstane na določeni točki, ampak se nenehno razvija. Časa za spanje na lovorikah ni. Ves čas se je treba priganjati.«
Vse to Ani Bučar, ki s svojimi izdelki navdušuje v butičnih trgovinah v Postojnski jami, Ljubljani in Kranjski Gori ter prek lastne spletne strani, za zdaj izvrstno uspeva. To nenazadnje dokazujejo njeni zadovoljni kupci – tudi v Nemčiji in na rajskem otoku Zanzibar, kjer je v tamkajšnjem butičnem hotelu naprodaj njena posebna kolekcija nakita, ki v ospredje postavlja deske za jadranje na valovih.
