Med najbolj zadovoljnimi, da so po dveh letih premora lahko vseslovenski festival nevladnih organizacij pripeljali v središče prestolnice, je prav gotovo Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, ki je na Stritarjevo in okoli Prešernovega spomenika privabila več kot sto nevladnih organizacij, ki so zainteresirani javnosti predstavile svoje delovanje. »Že dvajsetič nam je uspelo povezati prek sto nevladnih organizacij z namenom, da vso to pestrost pokažemo ljudem in da morda tudi organizacije spoznajo delo in izkušnje drugih društev, zavodov, centrov ter tudi primere njihovih dobrih praks,« je povedala Veronika Vodlan, projektna svetovalka pri CNVOS, in dodala, da je vedno lepo, ko vidiš ljudi, ki se sprehajajo med stojnicami. »Gre za dokaz, da lahko skupaj sodelujemo. In ko vidim stojnico društva upokojencev, ob njih pa eno od društev LGBT, sem vesela, da odpiramo glave ljudem tudi glede tega, kaj smo. Kajti če nisi za eno, ni treba, da si proti vsem. V tem bazenu nevladnih organizacij je zagotovo nekaj, kar je tebi ljubo.«
Med nevladnimi organizacijami, ki so predstavljale svoj program in aktivnosti, je bilo veliko takih, ki so nas morda nehote popeljale v otroštvo. »Veliko organizacij namreč v času počitnic pripravlja otroško počitniško varstvo in interes je vsako leto večji,« nam je povedala Vodlanova. Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja je to le potrdila. »Tudi pri nas je najbolj obiskan prav počitniški program, čeprav že 15 let orjemo ledino in skrbimo za sistematični razvoj terapije in drugih psihosocialnih intervencij s pomočjo konja,« je povedala Demšar-Goljevščkova in dodala, da se zelo trudijo biti aktivni tudi na področju razpisov prek ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. »Trudimo se uvajati vsebine družinskega centra, ki so za uporabnike brezplačne,« je še povedala sogovornica in prepustila Angela, plišasto maskoto, ki spominja na žal poginulega terapevtskega konja, v igro mimoidočega malega obiskovalca.
Povabilo k včlanjenju
v društva
Z informacijami pa niso skoparili niti na stojnicah tistih društev, kjer so ljudi povezale bolezni. »Kar 1500 članov šteje naše Društvo za fibromialgijo, ki je bilo ustanovljeno leta 2004. Danes vabimo, da se nam pridružijo ljudje z znaki te bolezni, da se najdejo s sebi enakimi, ki jih razumejo. Kajti zunanji svet nas ne razume, bolezen je težko prepoznavna in morda prav prek pogovorov, različnih predavanj, ki jih imamo tudi prek zooma, lahko ljudje hitreje pridejo do diagnoze,« nam je povedala Teja Barle. Tamara Vrecl jo je dopolnila, da za fibromialgijo zboleva vedno več mladih. »Pogosto je to posledica izgorelosti, ko ljudje pozabijo nase oziroma dajo sebe v drugi, tretji plan,« je kolegici dopolnila Mateja Debevec.
Napovedano dogajanje na velikem odru pred Prešernovim spomenikom je na žalost organizatorja okrnilo slabo vreme, so pa z velikim zanimanjem javnosti izpeljali program v kavarni Pritličje. Tu so se v dopoldanskem času izmenjavali pogovori, okrogle mize in predstavitve. Zavod 3 muhe je pripravil okroglo mizo o globalni trgovini brez izkoriščanja, Srebrna nit je predstavila stališča glede dolgotrajne oskrbe, mladinska zveza Brez izgovora pa je govorila o vlogi nevladnih organizacij pri soočanju z izzivom duševnega zdravja pri mladih.
