Urad informacijske pooblaščenke je začel inšpekcijski postopek zoper javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), v katerem preverja sum nezakonitosti izvajanja video nadzora javnih površin na treh lokacijah v mestu. Iz urada so pojasnili, da gre za lokacije na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, prehodu za pešce na Dunajski cesti pri Gospodarskem razstavišču in prehodu za pešce na Kolodvorski ulici pred poslopjem RTV. Za prvi dve lokaciji so sicer že ugotovili, da je tam postavljen zgolj video senzor, glede kamere pri RTV pa še preverjajo. Dodatnih informacij zaradi trajanja postopka ne morejo podati. So pa pojasnili, da je v skladu z zakonom o osebnih podatkih video nadzor javnih površin dovoljen samo v primeru, če je ta nujno potreben zaradi možnosti resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo in varnost premoženja ter še zaradi nekaterih drugih utemeljenih razlogov in če varnosti ni mogoče zagotoviti s kakšnim milejšim ukrepom. Posebna kategorija za vzpostavitev video nadzora so tudi uradni objekti, kot so recimo policijske postaje.
Projekt lokalizacije kamer
Nadzor je bil uveden na podlagi prijave, ki so jo prejeli od zavoda Državljan D. Direktor Domen Savič je pojasnil, da je javno podjetje LPT zaradi prijav sicer začelo označevati lokacije, kjer se izvaja video nadzor. Pooblaščenka je kljub temu sprožila postopek, saj po Savićevi razlagi LPT v odgovoru ni podal opravičljivega razloga za to, da oznak niso namestili pravočasno. »Gre za simbolično zmago, ki pa odpira več vprašanj. Koliko neoznačenih kamer je še v mestu? Kaj snemajo? Kako naj se ljudje počutijo v mestu, kjer je nadzornih kamer vedno več, hkrati pa se izvajalci nadzora izogibajo zakonsko predpisanim obveznostim in transparentnemu delovanju glede lokacij nadzornih kamer?« se je vprašal Savič, ki je še dodal, da je javni nadzor problem, saj se je ta v zadnjih letih drastično razširil, a ni zares jasno, kakšna je njegova učinkovitost. Pri tem navaja primer glavne tržnice, kjer so leta 2022 namestili več nadzornih kamer, naslednje leto pa so po njegovih podatkih zabeležili največje število vlomov in vandalizma v zadnjih petih letih.
Zavod Državljan D v okviru projekta Panoptikon zbira podatke o lokacijah, tipih in blagovnih znamkah nadzornih kamer. S projektom želijo ugotoviti, kako smiseln in učinkovit je občinski video nadzor javnih površin. Na splošno občine največkrat snemajo ceste, parke, tržnice in parkirišča ter druge javne lokacije, z namenom urejanja prometa in preprečevanja kriminala. Med izvajanjem projekta so popisali že več kot 20 občin, ki so večinoma brez težav delile podatke o načinu in razširjenosti video nadzora. »Primer izredno slabe prakse pa je prestolnica, kjer se je javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice očitno odločilo, da bo skušalo na vse mogoče načine preprečevati dostop do podatkov, kje v Ljubljani so nameščene občinske nadzorne kamere,« je opozoril Savič.
Nadzor javnosti je javna informacija
V začetku prejšnjega meseca je o tem, ali so podatki o ljubljanskih nadzornih kamerah informacije javnega značaja, odločalo upravno sodišče. Informacijska pooblaščenka je namreč javnemu podjetju LPT naložila, naj ugodi zahtevi Državljana D iz aprila 2022, da posreduje podatke o lokacijah in tipu nadzornih kamer. LPT je odločitev informacijske pooblaščenke neuspešno izpodbijal na upravnem sodišču, ki je potrdilo odločitev pooblaščenke, da mora javno podjetje posredovati zahtevane informacije. LPT je v tožbi med drugim navajal, da ni lastnik nadzornih kamer, ampak da je sredstva za kamere prispevala Mestna občina Ljubljana, ki je posledično tudi lastnica nadzornih kamer. Savič je opozoril, da so prvič pisali ravno na ljubljansko občino, od koder so jih preusmerili na javno podjetje, ki je potem na sodišču izpodbijalo zahtevo tudi na podlagi trditve, da so kamere v lasti občine. »Med drugim je javno podjetje trdilo, da je podatkov o nadzornih kamerah preveč in da jih ne morejo zbrati na enem mestu, pa da bo zaradi objave podatkov o kamerah ogrožena njihova kibernetska varnost in da oni sploh niso lastniki kamer,« je povedal Savič in dodal, da je po njegovi oceni namen tožbe zavlačevanje postopka, ki se je zavlekel za več let.
Kot kaže, LPT zaradi izgubljene tožbe ne bo bolj odziven na zahteve po posredovanju informacij javnega značaja. Savič namreč trdi, da je nedavno poslal novo zahtevo glede razporeditve nadzornih kamer od leta 2022 naprej. Čeprav se je zakonski rok iztekel, včeraj odgovora LPT niso prejeli. Na LPT smo se s prošnjo za komentar glede postopka informacijske pooblaščenke obrnili tudi mi. Odgovorov še nismo prejeli.
