Prebivalci in obiskovalci občine pod Krvavcem so se razveselili vnovičnega živahnega utripa Hribarjeve vile, ki velja za najlepšo občinsko zgradbo. Po prvi svetovni vojni je bila zlatorumena vila, zgrajena v dunajskem secesijskem slogu, preurejena v poštni urad, danes pa ima status kulturnega spomenika državnega pomena. V njej je urejena tudi spominska soba nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je tam rad preživljal svoj prosti čas in se družil s prijatelji.
Po besedah župana občine Cerklje na Gorenjskem Franca Čebulja je občina nekdanjo Hribarjevo letno rezidenco pred slabimi štirimi leti kupila od Gorenjske banke. »Hribar, ki je bil velik domoljub, se torej vrača v Cerklje. Ne le kavarno, po njem smo poimenovali tudi vrt oziroma park, za katerega mora občina pridobiti še nekatera soglasja, tudi zavoda za spomeniško varstvo,« je dejal župan.
Jeseni odprtje muzejskih sklopov
Franc Čebulj je napovedal, da bodo na vrt, ki so ga nedavno preuredili in odstranili moteče ciprese, v prihodnje pa ga bodo tudi primerno ogradili, vrnili tudi spomenik Ivanu Hribarju. V prihodnjih tednih bo občina v vili dokončala ureditev treh sklopov muzeja. V mansardnem delu se bodo posvetili predstavitvi lokalne arheologije in razvoju občine skozi čas, rdeča nit muzeja v pritličju in prvem nadstropju pa bodo Ivan Hribar in meščanstvo ter osamosvojitvena vojna za Slovenijo s poudarkom na dogajanju v gorenjski regiji.
Muzejske razstave pod okriljem Gorenjskega muzeja naj bi po županovih besedah uredili do konca septembra, na kavarniški terasi in v Hribarjevem parku pa bodo pod okriljem Zavoda za turizem Cerklje v prihodnje prirejali tudi različne kulturne programe.
Uresničitev dolgoletnih sanj
Najemnica Hribarjeve kavarne Tina Zevnik je pojasnila, da ni dolgo oklevala, ko je občina marca lani objavila razpis za najem prostorov v vili. »Moja rojstna hiša stoji namreč le sto metrov stran. Ker sem odraščala v Cerkljah, sem nekako zrasla tudi z omenjeno hišo s skrivnostnim vrtom, na katerega sem vsakodnevno pokukala med potjo v osnovno šolo,« je zaupala Zevnikova.
Poudarila je, da so se ji z najemom prostorov v vili in ureditvijo Hribarjeve kavarne uresničile dolgoletne sanje. »Všeč so mi kavarniška kultura, zvoki priprave kave, čas, ki si ga vzameš zase, in čas, ki ga podariš drugemu, ko z njim kramljaš ob vroči čokoladi, kosu torte ali kozarcu vina. Ljudje potrebujemo prostore, ki predstavljajo srečanja ter trenutke, ko lahko sočloveku pogledaš v oči in z novimi idejami prevetriš svoj notranji svet,« je ob sredinem slavnostnem odprtju kavarne povedala Tina Zevnik.
