O izvoru imena najstarejše ljubljanske vasi je v knjigi Trnovska župnija iz leta 1933 pisal že zgodovinar in trnovski župnik Ivan Vrhovnik. Povzel je ugotovitve nekaterih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z izvorom imena Krakovo, in navedel, da so na Dolenjskem nekoč s to besedo poimenovali »vsako vodno zelenjad«, k temu pa dodal, da pri Ižancih krak pomeni žabjo volno. Čemur v starem zapisu sledi še izpeljava, da Krakovo tako pomeni »močvirje, zaraslo s krakom ali vodno lečo«.
Za pojasnilo, za katero rastlino gre v primeru Krakovega, smo se obrnili na vodjo ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona, ki poudarja, da so za prepoznavanje rastlin najbolj zanesljiva latinska imena, zaradi česar so jih tudi uvedli. Čeprav je kdaj tudi na osnovi ljudskih poimenovanj z nekaj več časa in znanja mogoče ugotoviti, za katero rastlino gre. To je v Sloveniji lahko zapleteno, saj skoraj na vsakem koncu isti rastlini pravimo drugače, čeprav se, kot še dodaja botanik, naša ledinska imena, s katerimi so naši predniki poimenovali svoj življenjski prostor, da so se v njem znašli, izgubljajo, »kar je velika škoda, ker bo na tak način ugotavljanje za nazaj zelo težko«. Zato se v ljubljanskem botaničnem vrtu posvečajo tudi etnobotaniki.
Žabja volna, ki je žabji las
Bavcon pojasnjuje, da gre v primeru kraka ali žabje volne najverjetneje za žabji las oziroma Callitriche palustris ali stagnalis, ki se, kot pove že ime, zares vleče kot volna. Vodna rastlina s tankimi stebli se po svojih lastnostih tudi razlikuje od vodne leče, ki je prav tako omenjena v zgodovinskem zapisu.
Vendar pa, kot navaja zgodovinar Ljubljane dr. David Petelin, razlaga o izvoru imena ljubljanskega Krakovega, ki vodi do močvirske rastline krak, ni edina. Po mitološki razlagi namreč ime izvira iz imena staroslovanskega boga Kraka, ki je med drugim po legendi tudi ustanovitelj poljskega mesta Krakovo, kjer je premagal zmaja.
