Obstoječa stalna razstava na Blejskem gradu datira v leto 2008, po besedah direktorice Zavoda za kulturo Bled Lee Ferjan je tako skrajni čas, da na podlagi novih trendov in načinov postavitve doživi osvežitev. Obiskovalci namreč pričakujejo multimedijske vsebine, nova tehnologija pa omogoča, da postanejo aktivni udeleženci in ne le pasivni opazovalci. Zavod bo poskrbel za prilagoditev prostorov, samo razstavo pa bo postavil Narodni muzej Slovenije.
Preplet naravne in
kulturne dediščine
»Na razstavi želimo pokazati celoten koncept Blejskega kota s poudarkom na grajskem hribu. Vse, kar se zgodi že prej, od umika ledenika naprej, izoblikuje naravne in tudi kulturološke danosti, ki vzpostavijo pogoje za nastanek gradu. Noben srednjeveški grad se namreč ne pojavi kar v nekem prostoru, temveč nastane na tradiciji nekega prostora. Ne gre torej le za zgodovino gradu, temveč zgodovino zgostitve tega prostora, ki jo sledimo daleč nazaj v prazgodovino,« o tem, kako se na Bledu naravna dediščina preliva s kulturno, opisuje vodja arheološkega oddelka v Narodnem muzeju Slovenije Boštjan Laharnar, ki dodaja, da gre za redkost v svetovnem merilu.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel ob tem izpostavlja, da je Blejski grad ena najprivlačnejših točk, muzej na gradu pa eden najbolj obiskanih v državi, kar terja še dodatno odgovornost pri koncipiranju stalne razstave. Ta je namreč namenjena tako Blejcem kot drugim prebivalcem Slovenije, pa tudi turistom z vsega sveta. »Posebej je pomembno sporočilo razstave, ki mora biti jasno vsem, in sicer o pomenu tega čudovitega kotička slovenske dežele,« poudarja Kos-Zabelova.
Razstava v dveh delih
Kot pravi dr. Alenka Miškec, koordinatorica projekta nove stalne razstave na Blejskem gradu iz Narodnega muzeja Slovenije, bodo spomladi 2025 v razstavnih prostorih v pritličju odprli prvi del stalne razstave. Ta bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Postavitev druge faze v prvem nadstropju načrtujejo za leto 2026. »Ta bo namenjena predstavitvi gradu na različnih ravneh: na eni strani bodo izpostavljeni konkretni dogodki in osebe, povezani z gradom, na drugi strani pa bodo predstavljene nekatere splošne funkcije gradu,« opisuje Miškečeva.
Postavitev razstave bo stala 400.000 evrov, financira jo Narodni muzej Slovenije, ki upravlja muzejsko zbirko in prejema 15 odstotkov prihodkov od vstopnin za obisk gradu. Ti so lani znašali 4,7 milijona evrov. Preostala sredstva ostanejo Zavodu za kulturo Bled, ki kot upravljalec skrbi za vzdrževanje in druge investicije na gradu. Na predstavitvi nove razstave so svoja mnenja predstavili tudi nekateri lokalni deležniki, ki si želijo, da bi imeli snovalci v mislih tudi turiste, ki jim postanek na gradu predstavlja pomemben dogodek ob obisku Bleda.
