Na ministrstvu za pravosodje so v začetku februarja napovedali, da bo zdaj že bivša ministrica Dominika Švarc Pipan odredila revizijo gradnje moškega zapora v Dobrunjah. Revizija 73-milijonske investicije naj bi bila potrebna zaradi nepravilnosti, ki so se kazale tudi v tem, da so se obsežne količine gradbenih odpadkov in materialov z gradbišča bodočega zapora vozili kar na bližje kmetijsko zemljišče na Litijski cesti, kar so nam že prej potrdili na ministrstvu. Odlagališče je okoljska inšpekcija že novembra označila kot nezakonito in odredila njegovo odstranitev, kar se še ni zgodilo. »V zvezi s to zadevo še ni bila odrejena notranja revizija, zlasti zaradi dvoma o objektivnosti in strokovnosti dela službe za notranjo revizijo,« so nam odgovorili z ministrstva, še pred menjavo ministric. Pri tem so dodali, da bo šele po reorganizaciji omenjene službe sprejeta odločitev o uvedbi notranje ali zunanje revizije izvajanja pogodbe.
Na ministrstvu so takrat še dodali, da so ugotovili še dodatne nepravilnosti, zavajanje in prikrivanje dejstev s strani odgovornih oseb. Kljub tem zagotovilom in dodatnim ugotovitvam se revizija gradnje zapora do danes še ni odredila in ni jasno, ali se sploh bo. So pa z ministrstva za pravosodje pod novim vodstvom pred dnevi sporočili, da ministrstvo ni prejelo odločbe okoljske inšpekcije, ki je bila sicer izdana enemu izmed podizvajalcev. So pa dodali, da so z zadevo seznanjeni, ministrica Andreja Katič pa se je že dogovorila za sestanek z inšpektorjem za okolje, da se seznani s celotno problematiko.
Zavajanje
Zdaj že nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan naj bi med drugim ugotovila, da je takratni vodja službe za nepremičnine Simon Starček prikrival nepravilnosti že od pomladi in ne šele od novembra, kot so nam prvič sporočili. »Po informacijah, ki jih je ministrica (Švarc-Pipanova, op. a.) prejela v zadnjih nekaj tednih, naj bi namreč g. Starček že pomladi 2023 začel omejevati dostop do informacij tedanjima skrbnicama pogodbe.« Dodali so, da naj bi izvajal tudi ločene sestanke z izvajalci, ki naj bi mu izročili zahtevek glede povečanega obsega zemeljskih del.
Takratni skrbnici pogodbe sta zahtevali izvedbo inšpekcijskega nadzora dokumentacije v zvezi z odvozi zemljine. »Vendar naj bi ta (Starček, op. a.) pregled onemogočil,« so še sporočili. Naj bi pa Starček rezultate notranje inšpekcijskega postopka predal odgovornem inženirju, ne pa tudi takratnima skrbnicama pogodbe. »Inženir je ugotovil, da gre za evidenčne liste, ki izkazujejo v glavnini premike zemljine po gradbišču, in da je dokumentacija neustrezna ter pomanjkljiva.« To se je zgodilo oktobra lani, novembra pa naj bi skrbnik pogodbe brez vednosti ministrice postal Starček, kot smo že poročali. Z ministrstva so še sporočili, da sta tako Simon Starček kot njegov nadrejeni Uroš Gojković na bolniškem dopustu, kar je nekdanji ministrici otežilo preiskavo okoliščin.
Odgovornost izvajalca
»Primer zelo nazorno prikazuje pomanjkanje nepristranskega in kakovostnega nadzora nad delovanjem ministrstev in konkretnih uradnikov. Pomanjkanje nadzora je prisotno tudi na področju izrazite podhranjenosti okoljskih, inšpekcijskih, državnih in občinskih služb. Tovrstni nadzor seveda dopušča nesankcionirano kršenje zakonodaje v praksi in pogosto obup ljudi, ki so zaradi nezakonitih delovanj odškodovani, saj sankcij preprosto ni,« je opozoril Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je dodal, da je odlaganje gradbenih odpadkov zelo pogosta kršitev, motivacija pa je tudi finančna, saj je odlaganje okoljsko nevarnih odpadkov po predpisih drago.
»Ministrstvo za pravosodje je pooblastilo podjetje CGP, d. d., za prevoz ter oddajo gradbenih odpadkov, ki nastanejo v okviru projekta gradnje Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, zbiralcu oziroma predelovalcu gradbenih odpadkov,« so pred dnevi sporočili z ministrstva. Pri tem so dodali, da je pooblaščenec dolžen vsako oddajo odpadkov zapisati v dnevnik.
»Izvajalec kljub večkratnim zahtevam inženirja in naročnika (osebje naročnika) ni posredoval ustrezne dokumentacije glede odvoza zemljine, predvsem evidenčnih listov, ki bi ustrezno izkazovali odvoze zemljine z gradbišča. Odvoze je inženir tudi ustavil,« so še sporočili z ministrstva in dodali, da bodo v primeru, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, ukrepali v skladu s pogodbo. Pri tem so opozorili, da je odvoz gradbenih odpadkov jasno določen v pogodbi. Za odziv smo prosili družbo CGP, odgovor še čakamo. Za odvoz odpadkov je bilo z aneksom iz lanskega maja vključeno tudi podjetje Avtoprevozništvo Anton Grandovec, s. p., v skladu s pogodbo pa naj bi gradbene odpadke vozili v Logatec, so še sporočili. Vrednost odvoza odpadkov je znašala 300.000 evrov brez DDV. Kot smo že poročali, je omenjeno podjetje imelo za odvoz odpadkov tudi svojega podizvajalca, ki mu je bila dejansko izdana odločba okoljske inšpekcije.
Odgovornost investitorja
Iz Inženirske zbornice Slovenija (IZS) pa so sporočili, da je odgovornost za odlaganje gradbenih odpadkov na strani investitorja ne glede na okoliščine. »Tudi če je kristalno jasno, da je izvajalec gradbenih del ali prevzemnik odpadkov zavajal investitorja z izjavami, dovoljenji ali evidenčnimi listi oziroma napačno ravnal z gradbenimi odpadki ali jih celo odlagal v naravno okolje, kazen plača investitor. Mogoče je država kot investitor pri tem izjema, ker ji inšpektor ne bo napisal kazni. Zasebni investitorji plačujejo kazni za nevednost pri podpisovanju pogodb o izvajanju gradbenih del.« Kazen za napačno ravnanje se začne pri 10.000 evrih, pri velikih investicijah, kot je gradnja zapora, pa je lahko tudi sto in več tisoč, so še pojasnili. Na IZS so še dodali, da je težava tudi v navzkrižju pristojnosti, saj ravnanje z gradbenimi odpadki ureja zakonodaja o varstvu okolja, nadzor nad gradnjo pa gradbeni zakon.«
Preberite tudi komentar Miha Turka: Še zapor nam ne gre po predpisih
