Pilotni projekt Mobilna služba za zgodnjo pomoč družini na domu se v vseh petih enotah Centra za socialno delo (CSD) Gorenjska (Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica in Jesenice) izvaja že drugo leto. V projektu sodeluje enajst zaposlenih strokovnih delavk, vključenih v intervizijsko skupino, ki jo z namenom vsebinske podpore vodijo profesorice s fakultete za socialno delo. Rdeča nit je zagotavljanje učinkovite in celostne pomoči družinam, ki so se znašle v situaciji, ki je ne obvladujejo, mobilna služba pa vsaj enkrat tedensko spremlja družino v njihovem vsakdanjem življenju, pa tudi ob večjih življenjskih spremembah, kot so menjava šole ali službe, selitev, bolezen in smrt v družini.
»V posameznih enotah je v projekt vključenih od deset do dvanajst družin. Način dela ni usmerjen v nadzor ali postopek, ampak v pomoč in skupno iskanje rešitev, pri čemer uporabniki dobivajo pozitivne izkušnje, kar vzpostavlja možnosti za dobro sodelovanje s CSD in drugimi institucijami. Ob tem se krepi zavedanje uporabnikov, da imajo tudi sami moč, da dosežejo pozitivne spremembe v svojem življenju,« je pojasnila direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin. Dodala je, da se mobilna služba s kontinuiranim procesom lažje približa družini, da se ta odpre in spusti strokovnega delavca k sebi.
Brez občutkov krivde, sramu in nemoči
Po besedah direktorice CSD Gorenjska na terenu zaznavajo velik porast vseh oblik zasvojenosti, predvsem alkoholizma in nekemičnih oblik odvisnosti, fizičnega in psihičnega nasilja v družinah, zlorab, zanemarjanja otrok, vzgojne nemoči staršev, težav v odraščanju otrok in mladostnikov ter hudih duševnih stisk in težav v duševnem zdravju pri vseh generacijah, tudi pri otrocih in mladostnikih. Ključno prednost vključevanja mobilne službe v družino sogovornica vidi v možnosti vzpostavljanja bolj poglobljenega delovnega odnosa in večji odprtosti družine za usmeritve ter spodbude s strani strokovnega delavca: »Pozitivni vidiki vključevanja mobilne službe se med drugim kažejo v zmanjšanem obsegu prejemanja skrb vzbujajočih poročil iz osnovnih šol, vrtcev, manjšem številu klicev in prijav sosedov ter možnosti zaključevanja postopkov ukrepov za varstvo koristi otroka.«
Urška Repar Justin je še izpostavila, da družine, ki so dlje časa vključene v storitev, na delo CSD ne gledajo več negativno, ampak tamkajšnje zaposlene postopoma sprejmejo kot enakovredne sogovornike, ki se jim lahko zaupajo in jih zaprosijo za pomoč, ne da bi se pri tem soočale z občutki krivde, sramu, nemoči in obsojanja. Družinam obenem veliko pomeni, da je pomoč hitra in dostopna ter izvedena v njihovem domačem okolju.
