S prvim pomladnim dnem se bo tudi uradno začela sezona gverilskih mestnih vrtičkov. To so cvetlice, ki jih anonimni meščani zasadijo na nenavadnih mestih, nato pa pomlad za pomladjo ob grmovju in drevesih cvetijo narcise, hijacinte, tulipani. Eden izmed najlepše urejenih gverilskih vrtičkov je na Roški cesti. Prav tam na ovinku, kjer je na drugi strani ceste vzniknila elipsasta elitna stavba turkizne barve fasade, ob drevesih že vrsto let nekdo iz ene izmed starejših hiš ob ulici skrbi za vrtiček med cestiščem in pločnikom. V vsakem letnem času je drugačen. Trenutno mimoidoče voznike pozdravljajo rumene narcise. Kasneje se jim bodo pridružili tulipani in tako se bodo vrstile različne vrste rastlin vse do pozne jeseni, ko bodo v megli svetile ognjeno oranžne žametnice. Gverilski vrtiček je urejen tako vzorno, da bi bil lahko predstavljen v vrtnarski reviji.
Malce naprej proti centru, na nabrežju Ljubljanice, pa ob Žitnem mostu vsako leto poženejo naprej vijolični in beli žafrani, nato male narcise in nazadnje živo rdeči tulipani. Svoj življenjski prostor si utirajo med grmovjem ob pločniku in zdi se, kot da bi nekdo tam namerno zakopal vrečko čebulic tipa »razkošna pomlad« iz ponudbe diskontne trgovine. Nekaj podobnega se zgodi tudi na ploščadi pred hotelom Park. Ob enem izmed dreves bodo čez nekaj tednov zacveteli zelo žlahtni tulipani, nekaj pa jih bo razveseljevalo upokojence iz bližnjega doma starejših občanov na zelenici pod brezami hotelske ploščadi. Romantično si lahko predstavljamo, da je čebulice v zemljo zakopal prav nekdo iz doma starejših, da bi ga njihovo cvetenje vsako leto spomnilo na domači vrt.
Najbolj legendaren gverilski vrtiček, ki sem ga zaznala v mestu, pa je bila buča, ki se je vila na križišču Resljeve in Komenskega ulice. Jeseni je bila rastlina že tako velika, da je vitice stegovala proti cestišču, buče pa so kot težke zelene štruce ležale na zelenem pasu med cesto in pločnikom.
Pomladni gverilski vrtički, ki sporadično vznikajo po prestolnici, so najboljši spomenik ljubljanski obsedenosti z obdelovanjem narave. Pravzaprav z naravo samo. Poleg vrtičkanja na legalnih in nelegalnih vrtnih površinah Ljubljančani, kjer je le mogoče, pridno obdelajo tudi vse kvadratne metre funkcionalnih zemljišč v okolici svojih blokov. Na kar najbolj partizanski način pa tu in tam uzurpirajo tudi javne površine ter jih spremenijo v miniaturne pomladne slike veselja. Tako meščani sami najbolje poskrbijo, da je njihovo mesto vedno zeleno. x
