Peticijo proti izlovu nutrij v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB) je podpisalo več kot 24.000 ljudi in okoli 20 nevladnih organizacij. Peticija je bila izročena pristojnemu ministrstvu za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo. Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica mednarodne organizacije World Wildlife Fund (Svetovni sklad za okolje) – WWF, Adria za Slovenijo, je ob predaji pojasnila, da »te podpise oddajamo v dokaz, da pomemben del slovenske javnosti ne podpira nasilnih in kratkoročnih rešitev za probleme sobivanja človeka z drugimi živimi bitji v Sloveniji«. Zahtevajo takojšen moratorij na načrtovan izlov nutrij, pristojne pa pozivajo, naj opravijo analizo ter pripravijo strategijo za preprečevanje ponovnega naseljevanja nutrij. »Programi upravljanj morajo vključevati tudi podporo javnosti. Družbena in politična podpora sta ključnega pomena za upravljanje invazivnih tujerodnih vrst. Pri nas nihče ne ve, koliko je nutrij, in nihče ne ve, kolikšna je škoda. Vemo samo, da so in da so tujerodna vrsta. In sedaj, ko smo ugotovili, da jih je preveč, so se odločili za eliminacijo,« je kritična predstavnica WWF. Dodaja, da odstrel nutrij zunaj naselij poteka že dlje časa in dokazano ne deluje, zato predlaga druge ukrepe: »Sterilizacijo in kastracijo živali, zaščito nabrežij z žično mrežo, tam, kjer bi nutrije šle mimo mreže do polja, pa namestitev električnih ograj.« Kot smo že obširno poročali, nutrije kopljejo rove pod zemljo, da pridejo do hrane, zaradi česar se polja sesedajo in širijo nabrežja rek. Sterilizacija je drag in zamuden medicinski poseg, ki zahteva anestezijo. WWF je sicer največja mednarodna organizacija za ohranjanje narave na svetu. WWF Italija recimo vodi tudi milijonski mednarodni projekt ohranjanja avtohtone vrste želve (močvirska sklednica), v katerem sodeluje tudi KPLB, glavni financer pa je Evropska unija.
Na ministrstvu delijo skrbi
Predstavnike javnosti je sprejel Tomaž Hrovat, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo. Izrazil je zadovoljstvo nad angažiranostjo državljanov in dodal, da imajo na ministrstvu podobne skrbi tako glede posamezne živalske vrste kakor glede ekosistema kot celote: »Pri ciljih smo si enotni, včasih pa se razhajamo pri načinu doseganja teh ciljev. Mislim, da se pri nutrijah razhajamo.« Hrovat je še poudaril, da bodo pobude organizacij proučili in nadaljevali dialog, odločba o izlovu nutrij pa ostaja v veljavi. Janez Kastelic, direktor KPLB, nam je sporočil, da so načrtovan izlov nutrij prestavili na konec avgusta. Pp prvotnem načrtu naj bi izlov začeli že konec junija, vendar so se zaradi zahtevnih priprav in usklajevanja odločili, da počakajo. Odločbo je ministrstvo za kmetijstvo izdalo že lanskega septembra, velja pa do konca leta. Verjetno jo bodo podaljšali, saj gre za začetek večletnega procesa.
