Mlada drevesa se sušijo na Tržaški cesti, okoli Žal, v Clevelandski ulici in Mostah, če navedemo samo nekaj ljubljanskih prizorov, kjer se na javnem zelenju poznata vročina in suša. Za mladi drevored ob Kajuhovi ulici je v pobudah meščanov pred dnevi prebivalec predlagal, da bi jih mestne službe bolj redno zalivale: »Bi bilo škoda vsako leto saditi nova.« Podobni zapisi so tudi za drevesa v Clevelandski ulici, kjer je prav tako nov drevored, občani pa opažajo, da se mlada drevesa sušijo, zato prosijo, da jih pogosteje zalivajo. V odgovorih mestni uradniki oddelka za gospodarske dejavnosti in promet zatrjujejo, da za drevesa skrbijo. »Letos zasajena drevesa na omenjeni lokaciji smo šestkrat zalili. Zalili smo tudi lani posajena drevesa. Žal suša in tudi visoke temperature neugodno vplivajo na rast dreves. Sušijo se tudi nekatera stara drevesa. Trudimo se po najboljših močeh za zagotovitev optimalnih pogojev za drevesa,« so opisali skrb za drevesa v Kajuhovi ulici. Tudi za mlada drevesa v Clevelandski ulici trdijo, da jih redno zalivajo večkrat na teden: »Če se bo katero od dreves posušilo, ga bomo zamenjali.«
Zalivati bo treba več časa
Vročina in suša sta še posebno problematični za mlada drevesa, ki so bila zasajena lani ali spomladi. Kot pojasnjuje arborist Nejc Praznik iz JP Voka Snaga, ki skrbi za hidracijo javnega zelenja, drevesa, ki so bila zasajena v letošnji sezoni, redno zalivajo, kar po potrebi velja tudi za drevesa, zasajena v prejšnjih sezonah. »Rastje je v prvi sezoni po saditvi zelo občutljivo za pomanjkanje vode, zato je zalivanje nujno. Po sezoni ali dveh morajo biti drevesa sposobna sama preživeti,« dodaja mestni arborist. Vendar pa, kot je opozoril strokovnjak, ekstremno visoke temperature zraka, ki smo jim priča že drugo sezono zapored, v kombinaciji s sušo na drevju puščajo posledice. Tudi na starih, odraslih drevesih. »V takih situacijah včasih tudi redno zalivanje ne uspe obvarovati mladih dreves pred sušenjem, saj mlad in zaradi presajanja poškodovan koreninski sistem enostavno ni sposoben načrpati dovolj vode, da bi oskrbel krošnjo. Listi se zaradi vročine dobesedno skuhajo,« pravi Praznik. Zaradi podnebnih sprememb bodo v prihodnosti v Ljubljani očitno morali začeti zalivati tudi do tri leta stara drevesa, medtem ko je bilo nekdaj dovolj zgolj zalivanje v prvi sezoni. Zalivanje odraslih dreves pa ni predvideno, razen na specifičnih lokacijah, kot so recimo breze na mostu pred trnovsko cerkvijo.
Raje s curkom vode
kot zalivalnimi vrečami
O načinu hidracije dreves Nejc Praznik pojasnjuje, da je v Ljubljani nameščenih 70 zalivalnih vreč, ki jih praviloma uporabljajo v drevoredih. Čeprav vreče enakomerno razporedijo količino vode, ki jo drevo dobi, so strokovnjaki kljub temu privrženci klasičnega zalivanja s curkom. Drevo namreč na takšen način dobi večjo količino vode – v vrečah je okoli 50 litrov vode, medtem ko s curkom stočijo okoli 100 litrov vode, pri tem pa se »premočijo tudi spodnje plasti zemlje, lažje je vzdrževanje drevesnega kolobarja in manj je logistike s pomladnim nameščanjem vreč in nato jesenskim pobiranjem«. Kljub temu vreče za zalivanje dreves v mestu uporabljajo tam, kjer je zemlja bolj zbita in počasneje sprejema vodo.
V letošnjem vročem poletju na pomen zelenja in vzdrževanja zelenja v mestu opozarjajo tudi nevladne organizacije. »Strategijo in akcijo za boj proti vročini potrebujemo zdaj. Vsak vroč mesec, ki ga zamudimo, pomeni manj življenja v Ljubljani – na žalost celo dobesedno,« so zapisali v javnem pismu županu.
Zamujena priložnost za osenčenje mestnega prostora
V luči segrevanja mesta in vročih točk v njem je eden od problematičnih ljubljanskih prostorov tudi na novo urejen kot med Rimsko in Prešernovo cesto, ki je nastal v okviru širše prenove Trga mladinskih delovnih brigad. Na začetku gradnje so lani tam posekali stara drevesa. Na občini so pojasnili, da je šlo »za invazivno vrsto, in ker so bila drevesa mehansko že zelo poškodovana, je bila odločitev za posek in nadomestno zasaditev najbolj smotrna«. Ob prenovi so prostor tlakovali, nanj postavili klopi in zasadili nekaj novih dreves, na katerih senco bo treba čakati še nekaj desetletij, prostor pa je poleti tako izpostavljen segrevanju, da za posedanje ni primeren.
Več novih dreves različnih vrst
Krajinska arhitekta in urbanistka Maja Simoneti iz IPoP pravi, da je posek dreves nehvaležno komentirati, saj praviloma »o zdravstvenem stanju vemo premalo, hkrati pa tudi vemo, da je včasih kakšno mestno drevo treba posekati«. Pri čemer je seveda nujno, da se o vsakem poseku posebej odloča strokovno in vsestransko odgovorno.
A če pustimo ob strani posek dreves, je bila pri prenovi območja med Prešernovo in Rimsko, kot poudarja krajinska arhitektka, »mogoče predvsem zamujena priložnost za to, da bi nova ureditev vendar zagotovila več zelenih in osenčenih površin ter bila tako bolj odporna proti vročinskim valom, kot so gole tlakovane površine. Stari posnetki kažejo, da je ta lijakasti iztek Rimske na Prešernovo v preteklosti zaznamovalo drevje, ki je opredeljevalo gostilniški vrt in bilo del identitete male mestne ulice.« Zato bi si na tem območju, kot še pravi Maja Simoneti, želeli več novih dreves, za njihovo rast in razvoj ter dobrodejne učinke, ki jih zagotavljajo okolju in ljudem, pa bi bilo tudi dobro, da bi bila različnih vrst. Prav tako bi bilo za blaženje vročine in negativnih vplivov prometa na zrak in hrup »zelo dobrodošlo, če bi bilo pod drevesi več odprtega prostora za rast razsežnejših sestojev grmovnic in trajnic«.
