Območje medicinske fakultete na Vrazovem trgu se postopoma spreminja že od leta 2010 dalje, ko so na fakulteti odstranili dotrajano južno krilo kompleksa in zgradili nov del, v katerega sta se preselila inštituta za biokemijo in za molekularno genetiko. V naslednji fazi naj bi porušili še vzhodno in severno krilo kompleksa, ki ga bodo poglobili in na njem zgradili novo stavbo, ki bo omogočala izvajanje izobraževalnega programa in znanstvenoraziskovalnega dela, vključno s prostori za simulacijsko medicino, na eni lokaciji. Načrte za novogradnjo izdelujejo v biroju Multiplan arhitekti, ki je zmagal na javnem arhitekturnem natečaju.
Odločeni, da projekt ne nasede
Po njihovi natečajni rešitvi bi večjo stavbo gradili v vzhodnem delu kompleksa, ker porušenega severnega krila ne bi nadomestili, bi prazen prostor dvorišča skozi vrzel odprli proti šempetrski cerkvi. Notranje dvorišče bi tako postalo novi vstopni trg v osrednjo stavbno, do katere bi se spustili po širokem stopnišču, nekakšnem zunanjem avditoriju. »Vhod smo umestili v prvo klet oziroma nizko pritličje, kjer smo pridobili prostore z naravno osvetlitvijo. Veliko smo se ukvarjali tudi s tem, kako bo nova stavba funkcionirala v odnosu z okoliško arhitekturo, zato se nam zdijo pomembni ti odprti pogledi na šempetrsko cerkev, Ravnikarjevo stolpnico in Hrvatski trg,« poudarja arhitekt Aleš Žnidaršič.
Dekan medicinske fakultete dr. Igor Švab pravi, da projektiranje stavbe traja že kakšen mesec ali dva, dogajanje pa se bo na teren preselilo predvidoma novembra, ko naj bi začeli rušitvena dela. »Marca prihodnje leto bi radi začeli izkop gradbene jame, ker želimo kompleks dokončati do konca leta 2025, kot nas zavezuje pogodba z Evropsko unijo, saj je to eden od projektov iz načrta za okrevanje in odpornost. Roki so zelo kratki in morali bomo biti zelo natančni. Za zdaj nismo imeli težav s kakšnimi pritožbami, veseli nas tudi, da je sodelovanje z župnijo sv. Petra zelo dobro,« pravi Švab.
Glede na stanje na gradbenem trgu bo precejšen zalogaj predvsem razpis za izbor gradbenega izvajalca, ki bi ga radi na fakulteti izpeljali še v letošnjem letu, pojasnjuje koordinator projekta Kampus Vrazov trg dr. Tomaž Marš. Na Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti so pričakovali, da bo gradnja kampusa z osnovno opremo stala približno 26 milijonov evrov brez DDV, kar je bila vrednost iz investicijske dokumentacije, ki so jo marca lani izdelali v družbi LUZ. A tako v biroju Multiplan kot v skupini z arhitektom Gorazdom Ravnikarjem na čelu, ki je na natečaju prejela drugo nagrado, menijo, da je ta ocena danes zaradi podražitev v gradbeništvu nerealna in da bo treba za projekt zagotoviti med 37 in 39 milijoni evrov. Švab pravi, da se cene gradbenih storitev na trgu radikalno spreminjajo, a da vseeno pričakujejo, da jim bo uspelo investicijo izpeljati z evropskimi sredstvi, imajo pa tudi rezervne načrte. »Nekaj denarja bi lahko bilo na voljo tudi po zakonu o investicijah v zdravstvu, kjer so predvidena sredstva tudi za investicije v izobraževalne ustanove s področja zdravstva. Prepričan sem, da bomo investicijo izpeljali do konca in da projekt ne bo obtičal, četudi so ekonomske razmere nestabilne,« poudarja Švab.
Vpis študentov so že povečali
Na vprašanje, ali bodo po dokončanju kampusa na Vrazovem trgu lahko povečali vpis, dekan odgovarja, da so v zahtevo zdaj že bivše vlade, da število vpisnih mest na študiju medicine že v tem študijskem letu s 165 povečajo na 205, privolili tudi zato, ker so dobili močna zagotovila, da bo ta kampus zgrajen. »Če bomo uresničili v celoti izpeljati projekt treh kampusov, potem bomo lahko vpis še dodatno povečali. Takrat bo razvoj fakultete takšen, kot si ga želimo: z zadostnim številom študentov, s tujimi študenti, raziskovalnimi inštituti, ki lahko konkurirajo raziskovalnim institucijam po svetu,« pravi Švab.
Poleg kampusa na Vrazovem trgu medicinska fakulteta načrtuje investicije tudi na območju prostorov na Zaloški cesti in v Korytkovi ulici. Kampus Zaloška cesta bo po načrtih namenjen pedagoški in znanstvenoraziskovalni dejavnosti na področju javnega zdravja in predvsem družinske medicine ter razširjenemu inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki sploh med epidemijo deluje v povsem premajhnih prostorih. »Na območju kampusa Zaloška je stavba, ki je del kulturne dediščine, zato so možnosti za preurejanje in rekonstrukcijo stavbe omejene, pri tem bo urejanje območja vključevalo temeljitejšo rekonstrukcijo obstoječega zaščitenega objekta, za preostale objekte pa je predvideno rušenje in novogradnja,« je mogoče prebrati o tem projektu.
Še najbolj zahteven bo verjetno projekt kampusa Korytkova, predvsem zato, ker bo morala občina za to območje še sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, kar običajno traja vsaj dve leti, predvideni pa so tudi precej obsežni posegi v prometno in drugo infrastrukturo. Načrt fakultete je, da bi na tej lokaciji uredili sodobno izobraževalno središče, center za učenje medicinskih in dentalnomedicinskih kliničnih veščin (simulacijski center), izobraževalni center za klinične predmete ter prenovili prostore inštitutov za anatomijo, patologijo, sodno medicino, histologijo in embriologijo.
