Obiskovalci gora se pogosto šele takrat, ko se znajdemo v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. »Planinska organizacija skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov, poleg tega bedi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti, kar pomeni, da bi lahko po slovenskih planinskih poteh prehodili četrtino poti okoli sveta, saj je obseg Zemlje približno 40.000 kilometrov. Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali Tokia,« je zgovorno primerjavo podal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, markacist že več kot 50 let. Čeprav bi si za urejanje planinskih poti zaslužili olimpijsko medaljo, prostovoljnim markacistom planinske zveze največ pomeni zahvala iz ust planincev, ki opazijo in cenijo njihovo marljivo delo.
Registriranih je 950 markacistov
Večina, 9993 kilometrov, je lahkih planinskih poti, 81 kilometrov je zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. Zanje v okviru Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS) skrbijo prostovoljni markacisti, člani planinskih društev, ki so skrbniki planinskih poti. »Trenutno je registriranih 950 markacistov PZS, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev, tako domačih kot tujih. Pri vzdrževanju planinskih poti nam pomagajo sredstva ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, poleg tega so markacisti za urejanje planinskih poti v letu 2024 namenili 35.355 prostovoljnih ur, kar je dobrih 37 ur na prav vsakega markacista, torej približno en delovni teden prostovoljnega dela na leto. En markacist skrbi za 11 kilometrov planinskih poti, kar je skoraj dvakratna dolžina poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav,« je pojasnil Rovan, tudi inštruktor markacist.
Nove usmerjevalne table
PZS v letošnjem letu vpeljuje tudi nove usmerjevalne table, ki bodo postopno nadomestile obstoječe. Table planincem podajajo ključne informacije o ciljih na planinski poti, predvidenem času hoje, zahtevnosti poti ter planinskem društvu, ki skrbi za posamezni odsek. Ena od novosti je boljša vidnost stopnje zahtevnosti poti, ki je zdaj označena z izrazitejšo kombinacijo črne in rumene barve. Nove table vključujejo tudi logotipe obhodnic, po katerih posamezna pot poteka, in posebno tablico stojišča, ki prikazuje nadmorsko višino, številko za klic v sili 112 in QR-kodo, ki vodi neposredno do brezplačne aplikacije maPZS. Podobne tablice bodo nameščene tudi na vseh planinskih kočah in drugih kontrolnih točkah Slovenske planinske poti ter Slovenske turnokolesarske poti. Vsaka bo imela dodan žig, kar bo planincem omogočilo žigosanje dnevnikov tudi v primeru, da je koča zaprta.
Rovan je izpostavil tudi nove opozorilne table kot nadgradnjo skupne kampanje Varna pot v slovenske gore. »Nove dvojezične opozorilne table na izhodiščih zelo zahtevnih planinskih poti so nadgradnja skupne kampanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Policijo in Triglavskim narodnim parkom. Namenjene so opozarjanju manj izkušenih obiskovalcev gora na območjih, kjer je tudi več posredovanj gorskih reševalcev. Pri izboru je bil osnovni kriterij lahka dostopnost izhodišč, saj sta dostop po cesti in nato kratka pot do izhodišča za neizkušene lahko usodna.« Nova tabla že stoji pod Komarčo na poti do Triglavskih jezer, do glavne poletne planinske sezone jih bodo postavili tudi pri Klinu v Vratih za Tominškovo pot ter na odcepih za Hanzovo pot v Prisojniku, Hanzovo pot na Malo Mojstrovko, za Žrelo v Storžiču in za Turski žleb nad Okrešljem.
