Sobotno dopoldne je bilo v prostorih družinskega centra Mala ulica živahno. Medtem ko so se najmlajši v igralnici razposajeno igrali in lovili, so se malo večji otroci in najstniki lotili izziva, ki jim ga je ponudil umetnik in likovni pedagog Peter Ciuha. Na velikem ekranu v kotu sobe je bilo mogoče prisluhniti živahnemu pogovoru v različnih jezikih. Od japonščine do poljščine, slovenščine in francoščine. In medtem ko je bila mladina iz evropskih držav še polna delovnega elana, je skupina japonskih otrok sporočila, da so osem ur pred njimi in da so že malo utrujeni ter radovedni glede tega, kaj jim bodo vrstniki pokazali. »Morda smo na Mali ulici tokrat malo slabše številčno zastopani. Pozna se, da so šolske počitnice,« je povedal Ciuha, tudi pobudnik festivala Art Compo Kagawa, ki se ga je Slovenija letos udeležila prvič.
Spontana širitev sodelovanja
»Gre za vsakoletni festival kulture v pokrajini Kagawa na Japonskem. Povabilo je do mene prišlo preko prijateljske vezi z Noriakijem Sangawo, profesorjem za kaligrafijo na oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti. Oba sva tudi slikarja,« je pojasnil Ciuha in dodal, da se je sodelovanje spontano razširilo na področje umetnosti. »V času festivala bodo po celotni prefekturi Kagawa potekale umetniške delavnice, z namenom oživiti kulturne in umetniške dejavnosti ter povezati skupnosti z umetnostjo. Eden takih festivalov je tudi v mestu Utazu, kjer se tkejo kulturne in umetniške naveze med državami. Marsikateri od sodelujočih na njihovem festivalu, ki je precej podoben ljubljanskemu grafičnemu bienalu, kakršen je bil nekoč s svojo odprtostjo za ves svet, se je letos pridružil tudi tem aktivnostim z otroki.«
Cilj festivala, ki je namenjen tudi otrokom, je spodbuditi otroško domišljijo, da vdihne novo življenje stvarem, ki se več ne uporabljajo, in jih spremeni v umetniška dela. Vsako leto je delavnica posvečena problemu, ki ga svet najbolj občuti. »Pred dvema letoma je bila to korona. Otroci so skupaj s svojimi mentorji ustvarili bitje, ki bi jo premagalo. Letos otroci ustvarjajo predmet ali žival, ki lahko zaščiti ali reši naš planet,« je dejal vodja delavnice in stopil do delovne mize, obložene z različnim odpadnim materialom. »Mi sodelujemo prvič in vidi se, kako dobro so pripravljene in opremljene druge skupine. Človeku je kar malo nerodno, ker ima občutek, da bi lahko naredili še kaj več,« je s kančkom zadrege povedal Ciuha in pogled usmeril proti ekranu, kjer so se skupine povezovale med seboj in s pošiljanjem sporočilc, zapisanih na velik papir, iskale skupne ideje za reševanje planeta.
Zmaj, ki bo rešil planet
A z zadrego likovnega pedagoga se ni dala motiti Eli, ki se je delavnice udeležila z velikim navdušenjem in idejo. Pomočnika pri reševanju našega planeta, kot je povedala, vidi v zmaju. »Uporabila bom različne materiale. Iz žice bom naredila skelet, z mavčnim povojem pa bom izdelala telo. Stare in srebrne izolacijske cevi bom uporabila za zmajeva krila. Koščki nekoč rdeče novoletne krogle za jelko pa bodo mogoče sestavljali konico repa,« je pripovedovala Eli, ki tudi sicer zelo rada ustvarja brez omejitev. Kot je pojasnil Ciuha, bodo predmete, ustvarjene v delavnici, razstavili v Mali ulici, prav tako bodo sodelovali na skupni razstavi del, ki so jih ustvarili japonski udeleženci delavnic. Ta bo potekala od 23. do 25. novembra v razstavišču U-Plaza Utazu v mestu Utazu v prefekturi Kagawa.
