»Letos ju še nisem videla,« je zatrdila branjevka, ki ima stojnico postavljeno poleg prostora, kjer svoje vozičke tradicionalno parkirajo trnovske branjevke. Oziroma v zadnjih letih sta bila to trnovska branjevca.
Na ljubljanski tržnici sta v preteklih letih delovala branjevec Janez Čuda iz Trnovskih zelišč in branjevec Andrej Peršin s kmetije Peršin, ki že od leta 1920 prideluje sadike in sezonsko zelenjavo v Trnovem. Zemljišče je leta 1882 kupil Andrejev praded Jakob Peršin. Prodaja kot glavni vir dohodka se je od takrat prenašala iz generacije v generacijo, in sicer je najprej prodajala Andrejeva stara mama Frančiška Peršin, kasneje Andrejev oče Mihael Peršin, leta 2003 pa je prodajo prevzel Andrej Peršin. Na kmetiji so skozi leta ostali zvesti tradicionalni pridelavi sadik in zelenjave, zato jih vzgajajo izključno v zemlji na prostem, hkrati pa je zaradi razmeroma majhne površine delo potekalo večinoma ročno. Letos pa na ljubljanski tržnici ne bo mogoče kupiti pridelkov družine Peršin. »Bil sem operiran in si ne upam tvegati, da ne bi bilo kakšnih komplikacij. Mogoče bom v prihodnosti poskusil prodajo kombinirati s službo, vendar to sezono gotovo ne bom prodajal,« je razložil Andrej Peršin. Obenem ne razmišlja o tem, da bi ga kdo iz družine nadomestil: »Moj sin je za zdaj še premlad, da bi prevzel prodajo, saj ima komaj trinajst let.«
Prodajo bo prevzela hči
Drugi trnovski branjevec, ki je deloval na območju ljubljanske tržnice, Janez Čuda, je prav tako zaradi zdravstvenih težav že prejšnje leto prenehal prodajati pridelke. Njegova družina je Ljubljančane oskrbovala z zelenjavo 80 let. Prodajo je letos prevzela Janezova hči Polonca Čuda – ki mu je že od otroštva pomagala pri prodaji –, vendar na drugi lokaciji: na tržnici v Šiški. Ta se od ljubljanske razlikuje v tem, da ne deluje na način klasične tržnice, temveč v okviru skupinskega naročanja. Na tržnici v Šiški prodajajo ob sredah po drugi uri. »Na ljubljanski tržnici nismo nikoli vedeli, koliko bomo prodali. Tukaj je drugače, saj pripeljemo toliko pridelkov, kot jih stranke predhodno naročijo, in višek, če ga imamo,« je povedala branjevka Polonca Čuda. Kljub tradiciji, da svoje izdelke prodajajo na cizi, pa imajo na tržnici v Šiški stojnico. »Sama postavitev prodaje je podobna kot na osrednji tržnici v Ljubljani. Pridelke imamo na stojnici in nekaj okoli, kamor jih pač spravimo,« je dodala Polončina mama Zdenka Čuda. Še vedno pa se držijo tradicionalne ročne pridelave brez kemikalij.
