»Ideja, da bi varil pivo, se mi je porodila za točilnim pultom. Prvo pivo pa sem zvaril v sedemlitrskem loncu za juho na domačem štedilniku. Za kratek čas sem se zaposlil v eni od pivovarn v Kostanjevici na Krki, ki je danes ni več, s poslovnim partnerjem Juretom Zlobkom pa sva se pozneje odločila, da ustanoviva lastno pivovarno Reset v Brežicah. To se je zgodilo februarja 2020, ravno en mesec pred korono, ki pa smo jo uspešno preživeli. Z mlado in zagnano ekipo smo namreč pivovarno spremenili v menzo in kuhali malice, ki smo jih razvažali podjetjem in individualnim naročnikom. Danes, po štirih letih, smo s kraft pivom prisotni po vsej Sloveniji, izvažamo pa ga tudi na Hrvaško, v Nemčijo in na Dansko,« ponosno pove Samo Žabkar, glavni pivovar in direktor pivovarne Reset. Trenutno imajo v redni ponudbi enajst različnih vrst piva. »Želimo si biti zanimivi, dinamični, sveži, pri tem pa zelo pazimo na kakovost in pitnost,« še doda. Surovine uvažajo z vsega sveta. Slad iz Nemčije, specialne sestavine iz Anglije, hmelj pa kupujejo pri domačih in ameriških hmeljarjih. »Trenutno prevladuje intenzivna tropska aromatika sadnih okusov, zato večinoma odkupujemo ameriški hmelj, za tradicionalno pivo pa slovenskega,« še pove Žabkar. In doda, da so lani proizvedli 140.000 litrov piva, letos se bodo približali 200.000 litrom.
Strah pred postopnim
dvigom trošarin
In manjše, tako imenovane kraft pivovarne, kakršna je tudi pivovarna Clef v Arji vasi pri Petrovčah, ki je bila letošnji gostitelj ob mednarodnem dnevu piva, so vedno bolj zanimive in uspešne. Kot pravi Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, njihovi člani vseskozi stremijo k dvigu kulture pitja piva ter zmernemu in odgovornemu uživanju alkohola, kar se kaže v širjenju ponudbe brezalkoholnih pijač in piva z nižjo stopnjo alkohola. Vsako leto se člani zberejo pri eni od manjših pivovarn, tokrat v Arji vasi, srečanje pa je namenjeno predvsem druženju. »V združenju je trenutno okoli 20 članov, skupaj z industrijsko Pivovarno Laško Union, kar je unikum v Evropi. Sicer je vseh pivovarjev pri nas, ki so zavezanci za plačilo trošarin, po podatkih trošarinskega urada, okoli 94,« še pove Sluga. Težave, s katerimi se srečujejo, so še vedno vezane na obdobje covida, ko so morali gostinci dvakrat za štiri mesece zapreti svoja vrata. Velik problem je bil tudi dvig cen energentov in preostalih surovin, kot so steklovina, aluminij ter ječmenov slad, česar niso prevalili na potrošnike. »Izzivov glede poslovanja in stabiliziranja stroškov je zato še kar nekaj,« pravi Sluga.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc pa je poudarila pomen proaktivnega delovanja pivovarjev na področju ozaveščanja potrošnikov ter izpostavila njihovo kreativnost in transparentnost pri nastajanju in razvoju novih vrst piva. Tisto, kar pivovarje skrbi, pa je napovedani dvig trošarine, ki je že zdaj dvakrat višja kot v sosednjih državah. »Tisto, kar želimo dopovedati državi, je, da pivovarska panoga ni enaka industrijski proizvodnji,« opozarja Sluga. Sicer pa je Slovenija šesta največja pridelovalka hmelja na svetu, ki pridela okoli dva odstotka vsega hmelja. »Od tega samo v naši občini pridelamo več kot polovico slovenske proizvodnje oziroma dober odstotek v svetovnem merilu,« pa je izpostavil žalski župan Janko Kos, ki je Žalčane pozval, naj razmislijo tudi o morebitni organizaciji pivovarskega festivala prihodnje leto, saj je ravno v Žalcu in okolici največ hmelja, vse več pa je tudi kraft pivovarn, ki se ne bojijo konkurence. Ena od teh je tudi pivovarna Clef družine Gobec, kjer pod kozolcem potekajo najrazličnejši, tudi kulinarični dogodki. »Našega piva ni mogoče kupiti v trgovinah, skoraj vsak dan pa zvarimo kakšno novo. Mnogi jih redno prihajajo pokušat. In ne, ti pokuševalci pri nas ne iščejo alkoholne omame,« pa je poudaril Jurij Gobec, lastnik družinske pivovarne.
