Izlov nutrij, tujerodne in invazivne vrste, znotraj naselij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) se je izvajal od septembra do decembra lani. Opravljale so ga lovske družine na podlagi odločbe, ki jo je izdalo ministrstvo za kmetijstvo in je veljala samo do konca lanskega leta. Janez Kastelic, direktor krajinskega parka, nam je sporočil, da se je metoda izlova s pastmi izkazala za uspešno, a so imeli težavo z motivacijo lovcev, ki naj bi prostovoljno izvajali ukrep državnega in evropskega pomena. »Ker KPLB na podlagi obstoječe ureditve nima popolnega nadzora nad izvajanjem ukrepa omejevanja oziroma iztrebljanja nutrije, smo se odločili, da letos ne bomo zaprosili za odločbo o izvajanju lova z živolovkami na nelovnih površinah. To lahko storijo lovske družine same, seveda če bodo izkazale interes,« je pojasnil Kastelic.
Motivacija lovcev
Odločba za izredni izlov je bila izdana sedmim lovskim družinam na območju krajinskega parka, so v KPLB zapisali v poročilu. V času od septembra do konca lanskega leta so sicer izlovili skupno 321 nutrij s pastmi živolovkami. Metoda s pastmi se je izkazala za učinkovito, a se vse lovske družine niso enako angažirale. Najuspešnejši so bili lovci iz LD Vrhnika in Borovnica, saj so prvi izlovili 140, slednji pa 101 nutrijo. Na drugi strani so lovci iz Škofljice izlovili samo štiri nutrije, v Rakitni pa nobene. V istem času so s klasičnim lovom odstranili samo 121 nutrij. Pri tem so v poročilu opozorili, da je lov z odstrelom neproduktiven, ker je ta selektiven in zato posredno pomaga ohranjati zdravo populacijo nutrij, kar na dolgi rok prinaša nasprotni učinek od želenega. Za motivacijo so lovci imeli možnost prodaje mesa nutrij kot hrane za pse, kar pa očitno ni bilo dovolj.
Motivacija lovcev sicer ni bila edina ovira pri izvajanju odločbe. Ta je bila izdana že za november 2022, a so skoraj leto dni potekali priprave in usklajevanje med ministrstvi, fakultetami in drugimi deležniki v organizacijsko zelo obširnem projektu. Spomladi, ko je bil izlov javno predstavljen, je sledil buren odziv javnosti in civilne družbe, zaradi česar se je izlov večkrat prestavil, dokler ga niso začeli izvajati septembra lani. Za komentar smo prosili tudi LD Vrhnika, a so pojasnili, da glede nutrij ne dajejo izjav.
Sprememba zakonodaje
Ključni problem za uspešnost je v tem, da odločba lovskim družinam dovoljuje izlov, a jih k temu ne zavezuje. »Zmanjševanje populacije invazivne tujerodne vrste v okviru prostočasne dejavnosti članov lovskih družin ne zagotavlja dolgoročnega uspeha, saj temelji na zainteresiranosti članov do odlova,« so opozorili v poročilu. Nutrija ima status invazivne tujerodne vrste in se jo lahko zunaj naselij lovi vse leto. Ima tudi status divjadi, zato lahko lov izvajajo samo lovci. V poročilu med drugim predlagajo, da Slovenija sledi zgledom iz tujine in da se nutriji spremeni status. »Praksa iz tujine dokazuje, da je treba nutriji odvzeti status divjadi in s tem omogočiti profesionalizacijo izvajanja ukrepa.«
V tem primeru bi nutrija imela enak pravni status kot podgane ali miši. Tako njihovo odstranjevanje ne bi bilo odvisno od prostovoljnega angažmaja lovcev, iztrebljanje znotraj naselij pa ne bi zahtevalo posebne odločbe. Sprememba statusa bi sicer omogočala iztrebljanje na različne načine, tudi s strupom in drugimi pastmi. V poročilu sicer opozarjajo, da je metoda s pastmi še vedno najprimernejši način, treba bi bilo le zagotovili profesionalni kader, ki bi omogočal sistematično in dolgoročno izvajanja ukrepa.
»Problematika nutrij je v pregretem slovenskem političnem ozračju presegla meje etičnega in strokovno naravovarstvenega okvira,« je komentiral Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije. Dodal je, da je zakonska naloga lovcev gospodarjenje z divjadjo, država pa je odgovorna za nadzor in omejevanje invazivnih vrst. »Že uvrstitev neavtohtone invazivne vrste na seznam lovne divjadi s strani političnih odločevalcev je bila sporna, tako v pravnem kot v etičnem smislu.« Dodal je, da so lovci pripravljeni sodelovati z državo, ne nameravajo pa prevzemati odgovornosti, ki je na strani države.
Z ministrstva za naravne vire in prostor so sporočili, da je po njihovi oceni obstoječi sistem ustrezen in ne bi bilo racionalno vzpostaviti novega, KPLB pa so pozvali, da v prihodnje raziskave vključuje tudi analizo dosedanjega izvajanja ukrepov, prav tako pa morajo pri takšnih ukrepih še naprej sodelovati različne institucije. »Proti invazivnim tujerodnim vrstam v Sloveniji moramo v okviru svojih pristojnosti ukrepati vsi,« so bili jasni na ministrstvu. Direktor Kastelic je poudaril, da so v poročilu ugotovili, da je trenutni sistem neustrezen za dolgoročno zamejitev nutrij, a poudarja, da je to samo ena analiza. »Bomo pa seveda izredno veseli, če naša ocena, ki temelji na analizi učinkovitosti metode izlova z živolovkami, ne bo pravilna,« je še povedal.
