Za Jožeta Ločniškarja iz zaselka Žlebe nad Medvodami je vzgoja malih živali od nekdaj priljubljena prostočasna dejavnost. Gojitelj kuncev je že od leta 1978, sodnik za ocenjevanje kuncev je postal leto pozneje. Leta 1970 se je začel sprva ukvarjati z vzgojo golobov, dve leti pozneje se je na tekmovanju v Beogradu že lahko pohvalil s prvakom – najhitrejšim golobom pismonošo v Jugoslaviji. Ločniškarjevo zmagovalno vzrejo so prekinili lačni kragulji, ki so pokončali njegove ptice, medtem ko so dolgoletno vzgojo in nego morskih prašičkov, za katere ni bilo mogoče dobiti osvežitve za nadaljnji razplod, pred dvema letoma prekinile posledice epidemije.
Potem ko so bili Ločniškarjevi morski prašički na mednarodnih razstavah ocenjeni kot najboljša kolekcija morskih prašičkov v Evropi in je bila leta 2018 njegova samička na Danskem izbrana celo za najlepšo v Evropi, se je član Društva rejcev malih živali Jesenice več let ponašal z nazivom najbolj uspešnega in vsestranskega rejca malih živali v regiji Alpe - Adria. Uspehe je nizal tudi na razstavah kokoši, medtem ko se danes intenzivno posveča le še vzgoji in negi kuncev. Rad se udeležuje različnih razstav, tekmovanj in obiskov sejmov doma in v tujini, letošnja tekmovalna sezona pa je zanj še posebno uspešna.
Najprestižnejši nazivi so neprecenljive vrednosti
Konec septembra je bil Ločniškarjev obarvani pritlikavec izbran za najlepšega samca na mednarodni razstavi kuncev v avstrijskem mestu Arriach. »Sodelovalo je 18 ekip, ki so tekmovale z enajstimi kunci. Naziv najlepši kunec mi ogromno pomeni in je zame neprecenljive vrednosti. Na tekmovanjih se ocenjujejo tip in oblika kunca, struktura dlake, ustrezna teža, zdravje in nega ter pasemske značilnosti. Pri ožganih kuncih so to značilnosti glave, oči, uhljev in krzna,« je pojasnil ponosni rejec osemdesetih kuncev. Vsaka žival ima na levem uhlju vtetovirano številko društva, na desnem sta zaporedna številka in datum rojstva. Njihova vzgoja in nega vzameta predanemu rejcu ogromno časa, zaradi visokih startnin in dragega prevoza na razstave pa tudi precej denarja.
»Za kunce si vsak dan vzamem vsaj tri ure časa. Skrbno jih skrtačim, pred razstavami jim natančno postrižem krempeljčke in očistim uhlje. Zelo pomembna je tudi vsakodnevna uravnotežena prehrana: kunce krmim le s suho travo, briketi, ječmenom in sončničnimi semeni. Za boljšo prebavo jim poleg sveže vode dodam košček jabolka in korenček, jeseni pa tudi smrekove ali borove veje, ki vsebujejo katran, ki podobno kot balastne snovi poskrbi za čiščenje črevesja,« svoj vsakdan opiše upokojeni trgovski potnik.
Minuli konec tedna je s svojimi kunci gostoval na mednarodni razstavi v Gmündu na avstrijskem Koroškem, kjer sta bila za najlepšega izbrana njegova ožgani kunec in obarvani pritlikavec. »Dvajsetega oktobra bom svoje kunce na postavil ogled na mednarodni razstavi v Celovcu, že 2. novembra nas čaka udeležba na eni od prestižnih mednarodnih razstav malih živali, na kateri bodo sodelovali tudi rejci kuncev iz baltskih držav,« načrtov ne zmanjka Jožetu Ločniškarju.
