S kulturnim domom v Polhovem Gradcu je povezanih več društev, kar velja za Kulturno društvo Gregorja Riharja, Dramsko skupino Neptun, folklorno skupino Grof Blagaj, Turistično društvo Briše in Turistično društvo Polhov Gradec, ki organizira tudi nekatere kulturne prireditve in pod njegovim okriljem delujejo tudi pevski zbori in drugi ljubiteljski glasbeniki. V dvorani tako vsak teden potekajo vaje različnih ljubiteljskih ustvarjalnih skupin, ki nastopajo na domačem odru, s svojim programom pa sodelujejo tudi pri različnih občinskih proslavah. Kulturni dom občasno uporablja tudi osnovna šola Polhov Gradec.
Na leto se v kulturnem domu Jakoba Trobca zvrsti približno 20 kulturnih prireditev lokalne produkcije, od deset do petnajst je še gostujočih dogodkov. »Dom kulture, ki ga uporabljajo vsi kulturni delavci v našem kraju, je za nas velikega pomena. Kulturni domovi v lokalnih okoljih so nepogrešljivi, imamo veliko ljubiteljskih kulturnikov, ki delajo z velikim zanosom in v kulturo vlagajo veliko svojega časa in denarja. Naša kulturna društva si ne bi mogla privoščiti najemanja prostorov,« pomen kulturne infrastrukture na podeželju podčrtuje Gregor Čuden, predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki upravlja Kulturni dom Jakoba Trobca. Ta deluje v stavbi, zgrajeni leta 1938 kot prosvetni dom, ki je v župnijski lasti. »S cerkvijo, ki je lastnik prostorov, dobro sodelujemo. Navsezadnje ni pomembno, kdo je lastnik, važno je, kaj se dogaja v kulturnem domu, da je lepo urejen in da imamo v njem vsi dovolj prostora. Z župnikom imamo dobre odnose in lahko rečem, da lepo plujemo skupaj v prihodnost,« poudarja Čuden. Ob tem pojasni, da so vrata polhograjskega doma kulture na široko odprta. »Vsak, ki potrebuje dvorano, se lahko prijavi. Domača društva prostore uporabljajo brezplačno, medtem ko zunanji izvajalci plačajo najemnino po veljavnem ceniku, ki ga vsako leto določimo v svetu krajevne skupnosti.« Najemov dvorane v Polhovem Gradcu ni veliko, a tisti, ki so, so po besedah sogovornika za krajane praviloma pomembni, recimo razna predavanja kmetijske svetovalne službe.
Oblikovanje odnosa do kulture
Kulturni dom Jakoba Trobca, ki se imenuje po misijonarju in škofu, je v Polhovem Gradcu osrednji generator kulturne dejavnosti, pri tem pa tudi nosilec (so)oblikovanja odnosa do kulture, kar se, kot izpostavlja Gregor Čuden, začenja že v družinskem okolju. Medtem ko velik del lokalnega prebivalstva spremlja dogajanje v kulturnem domu, so v skupnosti tudi nekateri, ki na kulturne dogodke ne hodijo. »Ko se pogovarjaš z njimi, rečejo, da se nič ne dogaja, a ko jim predstavim naš kulturni program, vidijo, da se ves čas nekaj dogaja. Odnos do kulture se prenaša že v družini, pri nas smo vsi vpeti v kulturno življenje občine in sodelujemo pri organizaciji dogodkov,« pravi Čuden, ki je s sinovoma tudi član godbe Dobrova - Polhov Gradec. Žena poje v ženskem zboru Svetlice, hči pa je prav tako pela, čeprav je zaradi študija to dejavnost za nekaj časa opustila.
Za nadaljevanje kulturnega življenja v Polhovem Gradcu si krajani želijo v društveno delovanje vpeljati čim več mladih. Spodbujajo jih, da se pridružijo lokalnemu ustvarjanju, pa naj gre za godbo, pevske zbore, folklorno in gledališko skupino. Nekaj mladinskih sekcij že je, upajo, da jih bo še več nastalo v prihodnje. Za oblikovanje novih idej in sodelovanj pa so, kot je jasen Čuden, ključna tudi druženja po različnih dogodkih v kulturnem domu. »Na teh srečanjih je denimo nastala ideja o mladinski folklorni skupini. Po dobrem koncertu se pogovarjamo o ustanovitvi kakšne nove zasedbe, po gledaliških predstavah pa se dramski skupini javljajo tudi navdušeni novi igralci.«
V občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer imajo štiri krajevne skupnosti, ima vsaka svoj kulturni dom. Poleg tega v Polhovem Gradcu je eden še na Dobrovi, v Šentjoštu nad Horjulom in Črnem Vrhu. Vsak od teh prostorov v lokalno skupnost prinaša svoje vsebine.
