Posvet so v sodelovanju s kranjsko občino organizirali društvo SubArt, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in BSC – Regionalna razvojna agencija Gorenjske. Na osrednjem dogodku Eko tedna sta med drugim sodelovala priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Občanke in občani pa so predstavili svoja razmišljanja in predloge za izboljšanje stanja zelene infrastrukture v mestu.

Občani so se s strokovnjaki pogovarjali o trajnostnem prometu, vodnih površinah, gozdovih, parkih, vrtovih in biotski pestrosti ter rekreacijskih površinah. Udeleženci pogovora o trajnostnem prometu so izpostavili skrb za ohranjanje rekreacijskih površin ob širjenju prometnic in predlagali vzpostavitev kolesarskega obroča okrog Kranja, ki bi spodbujal trajnostni način prevoza. V sklopu pogovorov o modri infrastrukturi si udeleženci želijo več urejenih dostopov do vode, še posebno ob reki Savi in Kokri ter Bobovških jezerih, za varnejšo sprostitev in rekreacijo. Nekateri občani pa so izrazili zaskrbljenost zaradi prisotnosti odpadkov, odplak in razraščanja invazivnih rastlin ob rekah.

Udeleženci omizja o gozdovih, parkih in vrtovih so izrazili željo po več zelenih koridorjih od mesta do okoliških gozdov, odkupu in boljšem upravljanju strateško pomembnih zelenih območij ob mestu ter revitalizaciji nekaterih zelenih delov mesta. Občani, ki so se pogovarjali o pomenu javnih zelenih površin za prosti čas, pa so poudarili, da so to veliko več kot le površine za šport in je njihovo kakovostno, trajnostno in napredno upravljanje izjemno pomembno.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je udeležencem predstavila tudi izsledke z urbanega sprehoda za bolj zeleni Kranj, ki so ga opravili pred tem. Izpostavila je, da mesto potrebuje več zelenih površin in več različnih vrst ozelenitev, manj pa betonskih in asfaltiranih površin. Po njenih besedah zelene površine namreč krepijo možnost mesta, da se čim bolje prilagodi na podnebne spremembe, kar bo v prihodnosti še kako pomembno.

Kot je ob zaključku posveta povedal podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe, bodo mnenja o količini in kakovosti zelene infrastrukture upoštevali pri pripravi strokovnih podlag za zeleni sistem in primestne gozdove Kranja ter kakovostnejše upravljanje varovanih in zavarovanih območij narave. Nekatere ideje pa so občani oblikovali tako, da bodo primerne za oddajo predlogov za izvedbo v okviru participativnega proračuna 2025–2026.

Posvet o zelenih površinah spada med projekte, ki jih v Kranju pripravljajo z namenom, da bodo do leta 2030 dosegli cilje, ki so se jim zavezali z nedavno sprejetim operativnim programom varstva, prav tako pa jih k temu zavezuje članstvo v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, v katero je evropska komisija leta 2022 izbrala Kranj. »Te cilje bomo dosegli s celo vrsto ukrepov in rešitev za do okolja prijaznejši razvoj mesta, med drugimi tudi na področju zelene infrastrukture,« je še povedal Černe. 

Priporočamo