V javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB) so izsledili in s posebno mrežo zaščitili deset gnezd močvirske sklednice na območju naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu. Sklednica je avtohtona in ogrožena vrsta želve, ki je domača v vseh delih Slovenije z izjemo gorskega sveta. Je edina domorodna želva celinskih voda pri nas, razširjena pa je tudi v južni in srednji Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki. Sklednice spadajo med ogrožene vrste in so zavarovane na nacionalni in mednarodni ravni. Jajca odlagajo pozno pomladi in zgodaj poleti. Iz jajc se jeseni izležejo mladiči, ki prezimijo v gnezdu, spomladi pa se izkopljejo na plano. Sredi marca so se tako svetu prvič predstavili mladiči lanske generacije sklednic.
Sledilniki
Lokacije gnezd so izsledili s pomočjo majhnih elektronskih oddajnikov, ki so jih namestili na samice. »Oddajniki oddajajo VHS-signal, ki ga lahko zaznamo z anteno in sprejemnikom signala. Sprejemnik signal pretvori v piske, ki jih lahko slišimo. Kadar je antena obrnjena v smeri, kjer je želva z oddajnikom, je signal najmočnejši in so piski najglasnejši. Tako vemo, v kateri smeri se zadržujejo želve z oddajniki. Kadar so zunaj vode ter kopljejo gnezda in odlagajo jajca, jih lahko, če sledimo signalu, najdemo,« je tehnično plat sledenja samic pojasnila Ana Tratnik, vodja mednarodnega projekta Life Urca Proemys, v okviru katerega so izvedli sledenje samic in zaščito gnezd. Tratnikova je še pojasnila, da samice močvirskih sklednic izkopljejo luknjo na mestu, ki je dobro osončeno. S sledenjem jim je tako uspelo locirati deset gnezd, v katera samice odložijo od sedem do enajst jajc. Mrežo so postavili, da dodatno zaščitijo mladiče, ki so lahek plen zaradi velikosti – kot je razvidno s fotografije, ki so jo poslali s KPLB, gre celo gnezdo mladih sklednic na dlan ene roke.
Trenutno je z oddajnikom opremljenih še šest samic. Želve so lovili s pomočjo vodnih pasti. Na območju naravnega rezervata Ribnik so tako ulovili 94 primerkov sklednice, da so našli primerne samice. Ocenjujejo, da so najstarejše ulovljene želve, ki so jih ulovili lani, starejše od 50 let. Sklednica običajno živi od 40 do 60 let, izjemoma pa tudi 100. Odrasle samice so sicer praviloma večje od samcev, ti pa imajo daljši in pri korenu debelejši rep. Spola se ločita tudi po drugih značilnostih – šarenica samcev je rdeče rjava, pri samicah pa zelena.
Regionalni trud
Projekt Life Urca Proemys je del regionalnega napora za spremljanje in zaščito avtohtone želve, v katerem sodeluje okoli deset organizacij, predvsem iz Italije. Poleg KPLB je od slovenskih organizacij vključena še družba Soline za območje Sečoveljskih solin, kjer je prav tako habitat sklednice. Celotna vrednost varovanja močvirske sklednice je ocenjena na okoli pet milijonov evrov, od tega je nekaj več kot 262.000 evrov namenjenih ohranjanju sklednice na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Poleg sledenja in varovanja gnezd pa v okviru projekta izlavljajo tujerodne želve in druge živali, ki ogrožajo sklednico. Odrasla sklednica sicer z izjemo človeka nima naravnih plenilcev. V okviru projekta zato še posebej opozarjajo, da je za ohranjanje populacije potrebno odgovorno ravnanje posameznikov. Glavna grožnja so sicer izginjanje, omejevanje dostopa in poseganje v njen naravni habitat. Habitat sklednic tvorijo predvsem mokrišča, ribniki, močvirje, kanali in reke.
Sklednico ogrožajo tudi onesnaževanje, promet in neodgovoren ribolov. Posebno nevarnost pa predstavljajo tujerodne želve, ki se križajo z našimi želvami in ogrožajo njeno genetsko identiteto. Tujerodne želve, kot so okrasna gizdavka, rdečevratka in rumenovratka, pa so od sklednic bistveno večje in agresivnejše in jim jemljejo prostor za sončenje in hrano ter jih na tak način izpodrivajo. V okviru projekta zato tudi izlavljajo tujerodne želve in ozaveščajo javnost, da ne izpuščajo svojih ljubljenčkov v naravo.
