Krško. Na včerajšnji prvi izredni seji v Krškem v tem mandatu, ki so jo namenili izključno problematiki v zvezi s Krko in Vipapom, je 22 občinskih svetnikov po pričakovanjih soglasno potrdilo vse predlagane sklepe. Tako so med drugim sklenili, naj Krka do konca leta pripravi seznam aktivnosti, s katerimi si bo pridobila zaupanje javnosti, vzpostavi javni ekološki monitoring in o rezultatih redno obvešča javnost, del sredstev naj nameni izboljšanju življenjskega standarda občanov, od neodvisne ustanove pa pridobi načrt za zaščito in reševanje v primeru izrednega dogodka. Če ti sklepi ne bodo izpolnjeni, naj občinski svet nasprotuje zgraditvi Sinteze 2. Za Vipap zahtevajo, naj takoj odpravi nepravilnosti in kršitve, ugotovljene z inšpekcijskim nadzorom, podjetje naj takoj zavaruje raznašanje pepela in prahu, do konca leta 2023 vzpostavi javni ekološki monitoring, inšpekcija pa naj nemudoma ukrepa ob neizpolnjevanju zahtev v izdanih odločbah.

Branijo pravico do čistega okolja

Kot je dejala Marija Urbanica, predsednica civilne iniciative Videm, Stara vas, Krško, prebivalci že leta trpijo zaradi okoljske obremenitve, ki jo Krka in Vipap izvajata s svojim neodgovornim delovanjem. »Vipapu očitamo sosežig odpadkov, Krke pa v svojem okolju ne želimo, saj še enega onesnaževalca ne potrebujemo,« je dejala. Kot je poudarila predsednica mestne četrti Krško Tajana Dvoršek, krajani ne nasprotujejo industrijskemu razvoju. »A hkrati smo odločeni, da bomo branili svojo pravico do čistega in zdravega okolja,« je dejala.

Kot smo poročali, namerava novomeška Krka ob obstoječi Sintezi 1 v Krškem zgraditi še Sintezo 2 z zmogljivostjo 150 ton farmacevtskih učinkovin na leto ter skladišče tekočih surovin in visoko učinkovito čistilno napravo. Za začetek gradnje ji manjka le še pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, ima pa vsa potrebna dovoljenja za gradnjo čistilne naprave, dela naj bi se pričela še letošnjo jesen. Toda del krajanov Krškega je prepričan, da Krka s Sintezo 2 v njihovo okolje prinaša zgolj dodatno nevarnost za okolje in ljudi. »Posamezniki, gospodarske družbe in še kdo je v interesu hitrega dobička pripravljen storiti marsikaj protipravnega,« meni Marija Urbanica. Krajani se bojijo, da se bo s Sintezo 2 količina nevarnih snovi drastično povečala, s tem pa tudi možnost uhajanja snovi v okolje, eksplozij, požarov, zastrupitve.

»Če bi hlepeli za dobičkom, bi investirali tam, kjer je ceneje. Najtežje je investirati in pridobivati dovoljenja, projektirati in graditi v Evropi. V Sloveniji so te zahteve zelo stroge,« odgovarja član Krkine uprave in vodja razvoja Aleš Rotar. Krka brez trajnostnih zavez in dejanj po svetu sploh ne bi mogla prodajati, je dejal in ob tem poudaril, da Krka obrata sinteze niti skladišča nevarnih snovi ne seli iz Novega mesta v Krško, pač pa gre za podvajanje zmogljivosti zaradi Krkine visoke rasti. »Za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin veljajo višji standardi varovanja okolja in zdravja ljudi kot v kemični industriji,« je povedal o načrtovani 163 milijonov evrov vredni naložbi, ki bo po njegovih besedah, ko bo zaključena, zaposlovala okoli 500 ljudi. Kot je ob tem pojasnil Slavko Zupančič, v Krki odgovoren za varovanje okolja, skladiščenje nevarnih snovi v zaprtih embalažnih enotah ne obremenjuje okolja, saj pri tem ni nobenih izpustov ne v vodo ne v zrak.

Iz Vipapa se v mestu kadi, smrdi

Vsaj toliko časa, če ne še več, pa so svetniki porabili za razpravo o Vipapu. »Sprašujemo se, koliko let nas Vipap že zastruplja z izpusti? V mestu se kadi, smrdi, otroke pošiljamo v hiše, da jih ne peče po grlu. Odgovorni pa ne ukrepajo, vodstvo se izgovarja, da nima sredstev, ker so v prisilni poravnavi,« je dejala Marija Urbanica. »Tu deluje tudi ena največjih sežigalnic v Sloveniji, kjer sežigajo lesni odpad, mulj in podobno. Vipap že leta ne posluje v skladu z zakonodajo in krši okoljske standarde. Dovolj imamo smradu, prahu, kurjenja,« je dodala Dvorškova.

Kot je odvrnila predsednica uprave Vipapa Milena Resnik, je Vipap danes s svojo novo ekipo usmerjen naprej. »Leta 2019 je bil naš izpust toplogrednih plinov 150.000 ton, letos bo 60.000 ton. Smrad po plastiki je, vendar ne gre za kurjenje plastike. Kurimo nenevarne odpadke iz procesa predelave odpadnega papirja. Vipap danes predeluje tudi karton, iz katerega delamo rjavi ovojni embalažni papir, v katerega vam vsak dan v trgovini zavijejo kruh. Res pa moramo še veliko narediti.«

V civilni iniciativi in mestni četrti so s sprejetjem sklepov seveda zadovoljni. »To je prvi korak v pravo smer, a nas čaka še ogromno dela,« je dejala Dvorškova. Župan Janez Kerin verjame, da so lahko sprejeti sklepi smernice obema podjetjema za dosego dveh ciljev: prvi je čistejši zrak in drugi prepričanje krajanov o varnosti omenjenih obratov in naprav.