Studenec, ki je v sodobnosti del mesta, je ime dobil po izvirih podtalnice ali studenčnice, ki tam spremljajo Ljubljanico in se pojavljajo vse do Zaloga. Po mrzlih izvirih, ki so vznikali ob gradu Fužine, se je nekoč imenovala tudi ta graščina – njeno prvotno poimenovanje je namreč bilo Mrzli studenec (Kaltenbrunn). Na poti, ki je od fužinskega gradu vodila v Slape, naselje ob Studencu, pa so nekoč na dan vreli topli studenci. Zato so tam nastale Fužinske toplice, kamor so se do druge svetovne vojne hodili kopat.
Studenec, ki mu je ime dala tekoča voda, je od takrat, ko so tam postavili psihiatrično bolnišnico, postal sinonim prav zanjo. Za gradnjo bolnišnice so leta 1875 kupili Krisperjevo posestvo, kjer je bil nekdaj živalski vrt knezov Auerspergov. Šest let kasneje, 3. januarja 1881, pa so na tej lokaciji odprli prvo slovensko bolnišnico za duševne bolezni na Slovenskem. Imenovala se je Kranjska deželna blaznica Studenec in že pred njenim uradnim odprtjem so vanjo sprejeli dvaindvajset moških in šestindvajset žensk »dušnih bolnikov«. Skozi čas se je bolnišnica razvijala in nato v 20. stoletju še večkrat spremenila ime.
