V začetku junija je ljubitelje Kolpe presenetil podatek, da je na priljubljenem kopališču na Primostku kopalna voda onesnažena s fekalijami. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) na tistem delu Kolpe odsvetuje kopanje. In četudi sta naslednji merjenji pokazali, da vsebnost bakterij, ki kažejo na onesnaženost s fekalijami, ni več povišana, opozorilo ostaja. Reka Kolpa na Primostku je tako edina od 47 naravnih kopalnih voda v Sloveniji, kjer kopanje odsvetujejo. Toda kot je poudaril Darko Mehikić iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, odsvetovano kopanje ni posledica junijske meritve, ko je očitno šlo za neki enkratni izpust, pač pa rezultatov iz zadnjih štirih let. »Evropski pravni red določa, da če je voda po meritvah zadnjih štirih let slaba, mora Arso ukrepati in bodisi odsvetovati bodisi prepovedati kopanje. Hkrati je treba sprejeti ukrepe, da se slabo stanje kopalne vode odpravi,« dodaja Mehikić.
Upoštevajo štiriletno povprečje
Na 47 odsekih morja, jezer in rek v času kopalne sezone vsakih štirinajst dni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano spremlja kakovost vode, na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah od sredine junija do konca avgusta. Kot že vrsto let so odlične kopalne vode Blejskega in Bohinjskega jezera, Šobčevega bajerja ter večina lokacij na morju. Ponovno so odlične tudi vse kopalne vode reke Soče in kar pet lokacij na Kolpi, medtem ko se je Kolpa na Primostku, kjer kakovost vode spremljajo od leta 2009, večinoma gibala med dobrim in zadostnim, v zadnjih štirih letih pa ne dosega več predpisanih standardov in je razvrščena v kategorijo slabe kakovosti, so zapisali pri Arsu. »Kolpa na Primostku je bila v zadnjih letih vedno nekoliko slabša kot na drugih merilnih mestih, a spet ne bistveno, razen pri merjenju leta 2020. To je bilo edino povišanje, ki pa nam je pokvarilo povprečje,« pravi metliški župan Darko Zevnik.
Ob našem nedavnem obisku sredi vročega poletnega dne je bilo kopališče na Primostku prazno. Drugega junija, dva tedna pred začetkom kopalne sezone na rekah in jezerih, je vzorčenje na merilnem mestu Primostek – stopnice pokazalo, da količine intestinalnih enterokokov v vodi močno presegajo mejne vrednosti. Če je torej meja pri 400 enotah na 100 mililitrov, so v vzorcu izmerili kar 640 enot, medtem ko je bila vsebnost bakterije E. coli, ki prav tako kaže na prisotnost fekalij v vodi, krepko pod mejno vrednostjo. Pri zadnjih dveh merjenjih 7. in 20. junija je bila vrednost intestinalnih bakterij v vodi 60 oziroma 31 enot na 100 mililitrov, torej močno pod mejno vrednostjo. Podobno je bilo tudi pri spomladanskih merjenjih.
Uredili bodo komunalno infrastrukturo
Vlada je tako v skladu z evropsko direktivo za kopalno območje Primostka sprejela program ukrepov, ki med drugim določa dokončno ureditev komunalne infrastrukture na Primostku in v Podzemlju, preverjanje morebitnih nelegalnih izpustov odpadnih voda na vplivnem in prispevnem območju kopalne vode ter nadzor nad odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda na območju razpršene poselitve, kjer pa morajo lastniki objektov zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z vgradnjo male komunalne čistilne naprave ali zgraditvijo nepretočne greznice.
Zevnik ne želi ugibati, kaj se je zgodilo, da se je kakovost vode pri zadnjem merjenju tako drastično poslabšala. Raje razmišlja naprej. »Naša prioriteta sta čista Kolpa in varno kopanje v njej. Imamo že pripravljene projekte za čistilno napravo Primostek, zdaj čakamo le še na odgovor ministrstva za okolje in prostor. Če bo pozitiven, prihodnje leto začnemo gradnjo kanalizacijskega sistema,« je povedal. V načrtu je tudi povezava naselja Zemelj s čistilno napravo v Podzemlju ter naselja Klošter s čistilno napravo v Gradcu. Ali to pomeni, da po zgraditvi kanalizacijskih sistemov težav s kopalnimi vodami ne bo več? »Ne vem. Tega ne morem z gotovostjo trditi,« je previden Zevnik.
