Obstoječi podhod pod ljubljansko železniško postajo bodo na direkciji za infrastrukturo v okviru gradnje na železniški postaji Ljubljana toliko razširili, da bodo v njem uredili tudi kolesarsko stezo. Širitev podhoda naj bi tako kot spremembe pri gradnji Emonike ljubljanska občina dopustila v okviru lokacijske preveritve zazidalnega načrta, ki bo verjetno zajela še kakšno spremembo, povezano z gradnjo avtobusne postaje in železniške postajne dvorane nad tiri. Da so na direkciji za infrastrukturo uslišali želje kolesarjev po novi povezavi v podhodu, je gotovo pozitivno, a tako kot se pri načrtovanju kolesarskih povezav rado zgodi, tudi za ta projekt za zdaj kaže, da bo uresničen polovičarsko.
Če je namreč na jugu pri Masarykovi cesti poleg dvigala predvidena nova spiralna klančina, po kateri se bodo kolesarji udobno spustili v podhod, na severni strani podhoda ni predvidenih večjih sprememb. Kolesarji bi se, kot kaže, morali na Vilharjevo cesto dvigniti po izjemno strmi intervencijski poti ali pa nadaljevati vožnjo skozi podhod, ki vodi na Železno cesto in ni prilagojen udobni vožnji kolesarjev. Morda bi se lahko komu zdelo to pikolovsko, a v gradnjo železniške infrastrukture, železniške postajne dvorane in avtobusne postaje bo vloženih več kot 200 milijonov evrov, za komunalno in cestno infrastrukturo na Trgu OF, Masarykovi, Šmartinski, Vilharjevi in Dunajski cesti okrog potniškega centra pa naj bi odšteli od 50 do 60 milijonov evrov. Če bo kolesarska povezava pod novim potniškim centrom urejena zgolj napol, bo to jasen signal o prioritetah mesta.
Kolesarji: Polovičarska
rešitev je nesprejemljiva
V Ljubljanski kolesarski mreži pravijo, da ni sprejemljivo, da severna stran podhoda ostane taka, kot je danes. »Kar malo je neverjetno, da bi končali projekt prenove železniške postaje pred podhodom pod Vilharjevo, saj bi to morali obravnavati kot zaključeno celoto,« opozarjajo. Po njihovem mnenju bi morali tudi na severni strani urediti spiralno klančino za kolesarje, in to tako za dostop do Vilharjeve kakor tudi Železne ceste. »Danes je servisna cesta do Vilharjeve prestrma za kolesarje in ni v skladu s pravilniki. Današnja klančina pod Vilharjevo cesto pa tudi ni ustrezna za kolesarje, saj je ovinek 90-stopinjski in naklon prevelik. Zato bi bilo ta podhod smiselno razširiti za novo dvosmerno kolesarsko stezo, kot je na vizualizaciji za podhod pod železniško postajo,« pravijo. Opozarjajo tudi na to, da bo pomembna dobra povezava med podhodom in načrtovano kolesarnico v kleti avtobusne postaje ter da je treba poleg kolesarnice pri avtobusni postaji zagotoviti veliko število zunanjih (po možnosti pokritih) stojal za kolesa.
Glede na pojasnila direkcije, ki jo po novem kot vršilec dolžnosti vodi Bojan Tičar, in ljubljanske občine je verjetnost, da bi bila kolesarska povezava pod železniško postajo dobro urejena, minimalna. Na direkciji namreč pravijo, da se na severni strani dostop prek intervencijske poti na Vilharjevo cesto proti Situli ne bo bistveno spremenil. Na severni strani – za smer proti zahodu, torej Bavarskemu dvoru – pa da je že v uporabi podhod »od Železničarske plaze (kar naj bi bil odprt prostor južno od Vilharjeve ceste, op. a.) do Zupančičeve jame«.
Podžupan obljublja intervencijo
Tudi na ljubljanski občini za zdaj ni videti, da bi se ukvarjali z vprašanjem, kako zagotoviti dobro kolesarsko povezavo preurejenega podhoda z Vilharjevo cesto. Družbama LUZ in Elea iC, ki projektira tudi železniško postajno dvorano in Emoniko, bodo naročili izdelavo projektne dokumentacije za obnovo cest na območju Potniškega centra v Ljubljani, a v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi se iskale tudi rešitve za navezavo na prenovljeni podhod. Nekoliko več optimizma vliva obljuba podžupana Janeza Koželja, da si bo prizadeval, da občina zagotovi oziroma v sodelovanju z direkcijo najde dobro rešitev dostopa do podhoda. »To bi moral biti del projektne dokumentacije za obnovo cest na območju Potniškega centra v Ljubljani in potrudil se bom, da projektanti to vključijo. Gotovo se mi zdi pomembnejše, da se kakovostno uredijo dostopi in površine za pešce in kolesarje na Vilharjevi cesti, kot da za avtomobile iščemo rešitve z viadukti,« nam je povedal Koželj.
