Ponedeljkovo glasovanje v mestnem svetu je pokazalo, da ima uvajanje območij za pešce znotraj stanovanjskih sosesk široko politično podporo. Režim, ki prepoveduje motorni promet oziroma dopušča vožnjo le v dostavnem času in izjemoma z dovolilnico občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so namreč brez glasu proti podprli tako koalicijski kot tudi opozicijski svetniki. Tovrstno prometno ureditev je Mestna občina Ljubljana (MOL) s prvim oktobrom testno uvedla v soseski Koseški bloki, kjer je vozilom s potopnima stebričkoma onemogočila dostop na Ulico bratov Učakar. V sosesko lahko stanovalci zapeljejo le v času med 6. in 8. uro oziroma izjemoma z dovolilnico.
»Ne bežim od tega, da bo odlok (o urejanju prometa v MOL, op. a.) mogoče treba še popraviti ali dopolniti. Čas in izkušnje bodo pokazali, ali bo treba to res storiti,« je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Priznal je, da med drugim že presojajo, ali so ure za dostavo primerno določene in ali bi morali uvesti še en popoldanski termin za dostop do soseske. Prve oprijemljive rezultate novega prometnega režima v Koseških blokih Janković pričakuje prihodnje leto spomladi. »Potem se bomo začeli obračati, če bo želja, na druga območja,« je dodal župan in omenil soseske BS3, del Štepanjskega naselja, Savsko naselje in Nove Fužine. »V Kosezah je bilo res grozno. Podobno je v Fužinah. Tudi tam ne spoštujejo intervencijskih poti, pa imamo tam dve šoli. Celo na igrišču parkirajo,« je poudaril Janković in pristavil, da bodo resno razmislili o reševanju situacije na Fužinah.
V Štepanjskem naselju opažajo porast voženj po notranjih poteh
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet še nimajo seznama sosesk, kamor bi utegnili širiti območja za pešce, »predvidevamo pa, da si bodo – glede na dober odziv stanovalcev Ulice bratov Učakar – takšen režim zagotovo želeli prebivalci še kakšne soseske«. Poklicali smo nekaj predsednikov svetov četrtnih skupnosti, da bi preverili, ali bi si takšne ureditve, kot jo občina preizkuša v Koseških blokih, želeli tudi v kateri od sosesk znotraj njihove četrtne skupnosti.
Predsednik sveta četrtne skupnosti Golovec Aleš Dakić je dejal, da je tamkajšnji četrtni svet ravno na seji pred dvema tednoma obravnaval problematiko prometa v Štepanjskem naselju. »Občani in svetniki so izpostavili, da se je v zadnjih šestih mesecih precej razširila vožnja po notranjih poteh, ki naj bi bile namenjene izključno pešcem. Zato smo dali pobudo pristojnim na Mestno občino Ljubljana, naj se te vožnje omejijo, da ljudje ne bodo vozili tam, kjer ni dovoljeno. S tega vidika je ta zadnja odločitev mestnega sveta zagotovo dobrodošla in mogoče tudi odgovor na našo pobudo,« je razmišljal Dakić.
Njegov kolega, predsednik sveta četrtne skupnosti Jarše Bojan Hajdinjak, je dejal, da so pred dvema ali tremi leti zaradi varnosti namestili potopni stebriček na Beblerjevem trgu pri trgovini Mercator. »Stanovalci so najprej malo negodovali, ampak so se navadili,« je dejal Hajdinjak in dodal, da so Jarše že zdaj skoraj popolnoma zaprte, tako da vozila ne morejo v sosesko. Je pa omenil, da vozniki ponekod parkirajo tudi na zelenicah, vendar so te v lasti etažnih lastnikov blokov, in sicer kot pripadajoča zemljišča. »V takšnih primerih pa mislim, da občina ne bi mogla ukrepati, ker gre za zasebna zemljišča,« je dejal Hajdinjak.
Na Bratovševi ploščadi je občina pred približno dvema mesecema na pobudo četrtne skupnosti Posavje namestila potopni stebriček in tako končno preprečila vožnjo po ploščadi, je dejal predsednik sveta Amir Crnojević. Vstop na ploščad je dovoljen samo intervencijskim vozilom in vozilom, ki opravljajo javno gospodarsko službo. Izjemoma pa lahko na prošnjo stanovalca, recimo če se seli ali čaka večjo dostavo, oddelek za gospodarske dejavnosti in promet dovoli dostop z izdajo dovolilnice, je pojasnil Crnojević.
Na Glinškovi ploščadi ne morejo postaviti niti prometnega znaka
»Bratovševa ploščad je v lasti Mestne občine Ljubljana, zato smo promet tam lahko uredili. Na Glinškovi ploščadi pa je večji problem, ker je lastniško povsem razparcelirana. Zelo velik del zemljišč je v zemljiški knjigi še vedno napisan na podjetje Imos, ki je v stečaju. Številne površine okoli blokov so torej v stečajni masi. Drugi del zemljišč pa je na sodiščih, ker si lastniki prizadevajo pridobiti funkcionalna oziroma pripadajoča zemljišča,« je pojasnil Crnojević. Potrdil je, da bi bila ureditev prometa na Glinškovi ploščadi dobrodošla, saj dejansko nekateri vozniki vozijo po poteh, ki so namenjene pešcem, nekateri pa celo po zelenicah. »Absolutno bi bilo zaradi varnosti dobro, da bi občina imela možnost uvesti režim kot v Koseških blokih, a bojim se, da tega ne bomo še kmalu dočakali,« je priznal Crnojević. Dodal je, da je že dvakrat govoril s stečajno upraviteljico Imosa, da bi površine v soseski brezplačno prenesla v upravljanje občine, saj bi tako dobili možnost uvesti vsaj določene pozitivne ukrepe. »Lahko bi recimo uredili intervencijske poti. Trenutno zaradi takšne lastniške situacije ne moremo postaviti niti prometne signalizacije, niti ne more redarstvo ukrepati, če recimo nekdo zaparkira dostop,« je pojasnil Crnojević.
Janković se zaveda, da bo za del prebivalcev omejevanje prometa v stanovanjskih soseskah nepriljubljen ukrep, vendar je zagotovil, da bodo pri njem kljub temu vztrajali, ker želijo zavarovati najšibkejše, to so najmlajši in najstarejši občani. Crnojević je dodal, da moramo kot družba razumeti, da se delež starejših občanov povečuje in da se teži k skupnostni oskrbi, da torej ljudje ostanejo v svojih domovih. »Temu primerno moramo prilagajati soseske, da bodo varnejše tudi za starejše občane,« je prepričan Crnojević.
