Kulturni dom Medvode po besedah koordinatorice in organizatorice kulturnih programov Sabine Spanjol predstavlja kulturno stičišče, kjer lahko vsak najde nekaj zase. Lahko si ogleda gledališko predstavo in film ali pa se pridruži soustvarjanju kulturnih dejavnosti, v kulturnem domu namreč nastajajo marsikatere koprodukcije, snujejo različne prireditve in programe ter razvijajo novo kulturno-umetniško delovanje. Dom predstavlja stik med profesionalnimi in ljubiteljskimi ustvarjalci ter urbanim in ruralnim okoljem. Da bodo kulturni dom poživili in ga postavili na noge kot inkubator idej, produkcij in programov, so si v Medvodah zadali pred sedmimi leti in tej viziji še vedno sledijo.

V občini Medvode je ljubiteljska kultura zelo razvejana, prav tako v njej deluje kar nekaj kulturnih domov. Med večjimi so poleg središčnega v Medvodah še Dom krajanov Pirniče, Kulturni dom Sora, Smlednik in nekoliko manjši v Senici. Ravno zaradi zastopanosti kulturnih hramov v lokalnem okolju, poudarja Sabina Spanjol, ima Kulturni dom Medvode še posebej pomembno vlogo pri tem, da združuje ljudi in išče stične točke. »Konec koncev je bil v osnovi postavljen kot zadružni dom, namenjen druženju oziroma društvenemu delovanju, ki pa povezuje ljudi in tudi (so)ustvarja identiteto skupnosti. In ker so bili v določenih preteklih obdobjih bolj ozko usmerjeni v delovanju po krajevnih in vaških skupnostih, smo si želeli v občini Medvode, ki v daljni preteklosti ni imela mestnega jedra (to je v zgodovini nastalo na sotočju Save in Sore), v novem centru vzpostaviti nevtralno območje povezovanja in kulturnega dialoga, na podlagi katerega lahko razvijamo novo sodelovanje in dobre vsebine.«

Novi zagon za kulturni dom

Dodaten zagon je medvodskemu kulturnemu domu pri sledenju zadanih programskih in družbenih ciljev prinesla velika prenova pred dvema letoma. Ta je sovpadla z njegovo 70. obletnico in je bila v dvorani, ki je štirideset let čakala na ureditev vizur, z dotrajano električno napeljavo in zvočnim sistemom ter s komaj delujočim pogonskim motorjem, obledelimi gledališkimi zavesami in porumenelim filmskim platnom več kot nujna. Prenovljeni ambient in tehnična posodobitev sta navdušila tako ekipo kulturnega doma kot izvajalce in občinstvo. »Ljudje so se z veseljem usedli na prenovljene sedeže, dobili pa smo tudi dodatno tehnično opremo, ki je nujna za izvajanje programa. Po prenovi in po epidemiji je dom spet zaživel.« Ob tem se sogovornica spomni na eno od pričevanj, povezanih z nekdanjim zadružnim domom, v katerem danes domuje Kulturni dom Medvode. Gradili so ga med letoma 1947 in 1951, ko je bila v njem prva gledališka predstava. Sicer naj bi bil zadružni dom prvenstveno postavljen kot kinodvorana, kjer so imeli na začetku le en projektor, zato je bilo treba ob zamenjavi filmskih kolutov ogled filma začasno prekiniti. Ko so čez čas dobili še en projektor, ki je prinesel nemoteni ogled filma, je bilo veselje med ljudmi neizmerno. Zgodba o vzhičenosti lokalne skupnosti v preteklosti pripoveduje o pomenu kulturnih prostorov v lokalnem okolju in njihovih infrastrukturnih zmožnostih v različnih obdobjih.

Od tradicionalnih do novih programov

Na vprašanje, na katere potrebe v lokalni skupnosti se v Kulturnem domu Medvode odzivajo, koordinatorica kulturnega programa Sabina Spanjol odgovarja, da so se želje in potrebe občinstva v zadnjih petih letih spremenile. »Mogoče je zaznati željo po premiku k lažjim vsebinam. Ljudje se na kulturnih dogodkih zadnje čase predvsem radi sprostijo, saj zelo veliko pritiskov doživljamo na drugih ravneh življenja. Tudi zato programe nadgrajujemo in nekoliko spreminjamo ter vnašamo nove produkcije, pri čemer skušamo ob snovanju programa najti srednjo pot med ohranjanjem kakovosti in zadovoljevanjem potreb skupnosti, ki pa niso nujno jasno izražene.« V ponudbi Kulturnega doma Medvode so tako tradicionalni programi, ki imajo v ustanovi že dolg staž, kot tudi nove vsebine. Med stalnice sodi gledališki abonma Sotočje, v sklopu katerega si gledalci lahko ogledajo izbor predstav iz več gledaliških hiš po Sloveniji. »Abonma je med ljudmi zelo dobro sprejet, sledi kvaliteti in v skupnost prinaša določen razvoj. V zadnjih letih smo programsko zelo razširili Medvoški kulturni festival, ki ga načrtujemo in sooblikujemo v Kulturnem domu Medvode, poteka pa na različnih lokacijah.« Med programskimi novostmi je zadnja leta denimo Prešernov dan za otroke, ki je nastal na podlagi spodbude iz skupnosti. Na kulturni praznik, 8. februarja, za otroke pripravijo kulturni dan, pri čemer Kulturni dom Medvode zaseda mesto organizatorja, izvajalci programa pa so, če je le mogoče, lokalna kulturna društva.

Odprt prostor kulture

»Za kulturni dom si želimo, da bi ga začutili kot odprt javni prostor, zato smo po obnovi preuredili določene prostore, ki jih sedaj uporabljata Občinska kulturna zveza in Turistična zveza Medvode. Prav tako vsako leto gostimo prostovoljce Evropske solidarnostne enote, pred dobrega pol leta pa smo dali v najem kavarno, ki je postala Bar kulture 313,6. Ta je prav tako nastal z mislijo na stičišče kulture, zato ponuja veliko kulturnega programa, med drugim premično knjižno zbirko knjižnice Medvode,« še pripoveduje sogovornica. Pri tem dodaja, da je po poletju, ko se dogajanje v kulturnem domu umiri, mogoče pričakovati nekatere novosti. Napovedujejo nastanek novega lokalnega mladinskega zbora in poglobljeno sodelovanje z novonastalim klubom medvoških študentov, ki naj bi dobila svoje prostore v Kulturnem domu Medvode. Medtem ko že vrsto let v stavbi deluje KUD Fofite, ki se uvršča med regijsko in državno prepoznane gledališke skupine, se je v kulturnem domu in še prej v zadružnem domu kalilo, delovalo (in še deluje) kar nekaj znanih imen, med njimi Janez Škof, Peter Militarev, Sten Vilar, Urška Djukić, Brane Kraljevič, Franc Cegnar, Dejan Spasić in drugi.