Udeležence tabora smo zmotili med zajtrkom, ki se je zaradi večernega neurja premaknil na poznejšo uro. To, da so ostali brez elektrike, jim ni povzročilo večjih težav. Ko so videli vremensko napoved, so tabor pripravili na neurje, sami pa so se umaknili v bližnji skedenj, kjer so počakali, da so se razmere umirile. Noč so preživeli v šotorih. »Ni nas bilo strah, ker smo poslušali navodila in smo se dobro zavarovali,« je ponosno dejal osemletni Jaka.
Njihov inštruktor preživetja v naravi Laris Žurga je na takšne razmere dobro pripravljen, saj že več kot 15 let sodeluje pri podobnih taborih, zadnjih sedem let pa vodi svojega. Za otroke vsako leto pripravi devet enotedenskih taborov, na katerih se v petih dneh naučijo najpomembnejših veščin. Letošnji udeleženci so bili najbolj navdušeni nad izdelavo vrvi, ki so si jo izdelali kar iz rastlin, ki so jih nabrali na travniku. Najprimernejše za to so koprive in smrekove korenine. »Najbolj všeč mi je bila zapestnica, ki nam jo je pokazal Laris. Sestavljena je iz več vrvi in vedno nam lahko pride prav. Ko bom prišel domov, si bom kupil svojo,« je povedal Jakob in priznal, da ga je pred odhodom na tabor skrbelo, ali mu bo uspelo preživeti teden v naravi. Vrv, ki sestavlja zapestnico za preživetje v naravi, zdrži kar 240 kilogramov. Vrvica, ki so jo iz travniških rastlin izdelali sami, pa zdrži 15 kilogramov.
Po učenju izdelovanja vrvi so se naučili prečkati vodo z napenjanjem vrvi med drevesoma. Tistega dne, ko smo jih obiskali, so se učili orientacije v gozdu. Inštruktor Žurga je udeleženkam, ki so bile v taboru že večkrat, prepustil priložnost, da ostalim pokažejo, katero karto morajo izbrati za orientacijo na izbranem območju in kako karto oseverijo s kompasom. Sam jim je nato pokazal, kako si kompas lahko izdelajo s pomočjo preproste palice, ki jo najdejo v gozdu.
Pridobijo ključne veščine
za preživetje
Ena od udeleženk je letos na taboru že šestič, saj ji takšen način počitnic omogoča, da se odmakne iz mestnega vrveža, ob tem pa se nauči novih veščin. »Ko sem prvič prišla s tabora, sem domačim pokazala, da znam sama zakuriti ogenj,« je bila zadovoljna 12-letna udeleženka, ki je na taboru spoznala veliko novih prijateljev. V prvih dneh tabora so se naučili uporabe užitnih rastlin, ki jih lahko najdemo v naravi. Med njimi so lipa, hrast in bukev. Naučili so se, da je plod bukve strupen. Pri hrastu so si ogledali želod in spoznali, da ga je treba vsaj desetkrat prekuhati, da lahko izdelamo pire, ki je primeren za uživanje. Izdelali so tudi lastne posode iz kamna. Najpomembnejša preizkušnja jih je pričakala že ob prihodu, ko so skupine morale postaviti bivake. Vodja skupine se je ob koncu ulegel v bivak, nanj pa so zlili določeno količino vode. Tista skupina, ki je izdelala najboljši bivak, je bila nagrajena. Poraženci pa so bili tisti dan zadolženi za pomivanje posode.
Celoten sistem tabora na neki način temelji na nagradah in kaznih ter tekmovanju. Udeleženci prvi dan izvejo za pravila, ki se jih morajo držati skozi celoten tabor. Tisti, ki jih kršijo, morajo kazensko narediti deset počepov. Ker je tabor lociran v bližini gozda, jih ponoči lahko obiščejo tudi divje živali. »Danes sem se zbudila pred ostalimi in ker je bilo zunaj res mirno, sem srečala majhno lisico. Pred nekaj leti pa smo med sprehodom po gozdu opazili medvedove stopinje,« je povedala udeleženka.
V neurju moramo ravnati pametno
»Svojim tečajnikom vedno pojasnim, da je ob nevihti ali hujšem neurju najpomembnejša hitra zapustitev nevarnega območja. Najbolje je zapustiti gozd. Če kampiramo, moramo šotor čim prej premakniti stran od dreves in gozd zapustiti,« je pripovedoval Laris Žurga, ki ponuja tudi 48-urne družinske tečaje preživetja, kjer udeležence nauči veščin, ki niso pomembne le za preživetje v divjini, temveč so lahko koristne tudi ob naravnih nesrečah. Med svojim delom vedno poudarja, da moramo v naravi za preživetje imeti le pet stvari; nož, vrv, vir ognja, ponjavo in posodo. To so tudi pripomočki, ki nam pridejo prav, če se med hujšim neurjem znajdemo v naravi.
