Tako kot športni center Ilirija tudi Lattermanov podhod, ki bo pod železniškimi tiri povezal park Tivoli z novozgrajenim kopališčem, gradi družba Makro 5 gradnje, ki ima v Ljubljani odprta številna gradbišča. A pogodba za športni center Ilirija je daleč najdražja, saj znaša kar 53 milijonov evrov skupaj z davkom na dodano vrednost. Dodatnih 5,2 milijona pa je vredna pogodba za Lattermanov podhod, ki ga zaradi gradnje pod primorsko železniško progo v polovičnih deležih sofinancirata Direkcija RS za infrastrukturo in ljubljanska občina. Glede na visoke zneske ne preseneča, da je gradbišče slabo leto po začetku gradnje športnega centra kot mravljišče.
Proga ves čas odprta
Atraktivna je trenutno predvsem gradnja podhoda, ki poteka na laikom komaj predstavljiv način, ki ga narekuje dejstvo, da mora biti železniška proga nad bodočim podhodom praktično ves čas prevozna. Nasprotno od podvozov, ki so jih recimo po precej bolj klasični metodi gradili ob prenovi gorenjske proge, ki je bila v tem času zaprta, so se pri gradnji Lattermanovega podhoda odločili za tako imenovano podrivno metodo. Bistvo te metode je, da se med gradnjo nikoli ne prekine železniški promet, razen na začetku, ko se pod tire začasno postavi podporna jeklena konstrukcija, tako imenovani provizorij. Kot so pojasnili v Železniškem gradbenem podjetju, ki pri investiciji sodeluje kot podizvajalec, se lahko provizoriji vgradijo samo na lesene pragove, zato je bilo treba pred vgradnjo na območju podhoda obstoječe betonske pragove zamenjati z lesenimi. Ob tem je zanimivo, da je bil ta odsek proge rekonstruiran pred kratkim in prav v okviru te posodobitve so poleg tirov in vsega drugega zamenjali tudi pragove, ki so bili prej leseni. Gradbena zanimivost: leseni pragovi so v teh primerih boljši, ker se jeklena konstrukcija, ko po njej pelje vlak, blago poseda, betonski pragovi pa bi v takih primerih popokali in izgubili trdnost. Poleg tega je montaža lesenih pragov hitrejša in cenejša od montaže betonskih.
Ko je montaža jeklene konstrukcije, ki jo podpirajo začasni betonski temelji, enkrat končana, sledi gradnja podhoda, ki pa je v armiranobetonski izvedbi dokončan na gradbišču, a ne na končni lokaciji, temveč v primeru Ilirije na gradbišču na vzhodni strani proge. Ko je konstrukcija podhoda končana, se med temeljno ploščo podhoda in oporno steno postavijo hidravlični bati, ki ga potisnejo na končno lokacijo pod progo oziroma začasno jekleno konstrukcijo. Skupaj bo konstrukcija podhoda premaknjena za kar 30 metrov, in sicer v dveh fazah po 15 metrov, to pa zaradi hoda hidravličnih batov, ki jih bodo morali prestaviti in izdelati novo oporno ploščo, od katere se ti odrivajo. Med premikanjem konstrukcije podhoda na mesto pod tiri delavci z manjšimi bagri sproti odkopavajo in odvažajo zemljo, ki je prej bila pod progo. »Natančnost premikov monolita bo sprotno preverjal geodet. Po dokončanem podrivanju sledijo odstranitev hidravlične opreme, porušitev plošče delavnice, oporne stene in oporne plošče ter odstranitev podpornega sistema železniških tirov,« so razložili v družbi Makro 5 gradnje.
Ne gre samo za podhod
Podhod se bo na zahodni strani začel v izteku parkirišča Tivoli I nasproti rolkarskega parka v Tivoliju, na vzhodni strani pa zaključil sredi kompleksa kopališča. A na ta podhod je treba gledati širše, saj bo v bistvu šlo za povsem novo povezavo med Tivolijem in Celovško cesto skozi kompleks kopališča. Takoj po izhodu iz podhoda se bo pešcem in kolesarjem skozi steklene površine recimo odprl pogled na bazenski kompleks, klančina na tej strani pa se bo zaključila približno na mestu, kjer stoji zaščitena Bloudkova stavba (ki danes služi predvsem kot podstavek velikim oglasnim panojem).
O podhodu, ki ga je projektirala družba Elea iC, je bilo v zadnjih mesecih precej razprav, saj sprva ni bil načrtovan z mislijo na kolesarje, kasneje, po intervenciji Ljubljanske kolesarske mreže pa naj bi se vendarle vsaj nekoliko prilagodil tudi njim, tako da naj bi zdaj na tivolski strani uredili celo kolesarsko stezo.
