Mestna občina Ljubljana ponovno prodaja prostore v stavbi na naslovu Resljeva cesta 14. Gre za 1250 kvadratnih metrov v šestih etažah. Prostori, ki jih občina trži po izklicni ceni 2,26 milijona evrov brez davka na promet nepremičnin, so zasedeni z najemnikom, ki ima najemno pogodbo sklenjeno do avgusta 2026, je v dokumentaciji za javno dražbo razkrila občina. Omenjeno stavbo je občina poskušala prodati že leta 2022 po isti ceni, a ni bilo zanimanja za nakup.
Najemnik občinskih prostorov na Resljevi 14 je država oziroma ministrstvo za pravosodje. Na ministrstvu so nam povedali, da jih je občina seznanila s prodajno namero, a se za nakup niso odločili, »ker prostori na Resljevi 14 ne zagotavljajo dostopnosti za gibalno ovirane osebe in te tudi ob morebitni prenovi stavbe ne bi bilo mogoče zagotoviti«. V minulih letih so morebitni nakup ocenjevali kot negospodaren, saj so na ministrstvu takrat še načrtovali gradnjo sodne palače, kjer bi med drugim ustrezne prostore dobilo tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče. Potem ko so na ministrstvu opustili načrte za gradnjo sodne stavbe, so tik pred koncem lanskega leta kupili poslovno stavbo na Litijski cesti, kamor so med drugim nameravali preseliti tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče. Ker posel zdaj preučujeta komisija za preprečevanje korupcije in nacionalni preiskovalni urad, je težko napovedati, ali sploh in kdaj bi se ljubljansko delovno in socialno sodišče lahko selilo z Resljeve ceste.
Zadovoljni s parkiriščem ob Masarykovi cesti
Ker so na ministrstvu februarja zatrdili, da gradnje sodne stavbe ni več v načrtih, nas je zanimalo, kaj nameravajo storiti z zemljišči ob Dunajski in Masarykovi cesti. Zemljišče ob Masarykovi, kjer je bila prvotno predvidena gradnja sodne palače, je po oceni pravosodnega ministrstva učinkovito uporabljeno, saj so zanj z družbo SŽ-ŽIP sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pogodbe nam še niso posredovali, a iz revizije računskega sodišča iz leta 2022 je razvidno, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju skupaj z najemno pogodbo sklenjena leta 2016 in pozneje dopolnjena z več aneksi. »Na podlagi navedene pogodbe ministrstvo pravosodnim organom zagotavlja parkirne prostore, preostanek parkirnih prostorov lahko navedena družba trži po ceniku, veljavnem za to parkirišče, ministrstvo pa za to prejme mesečno dogovorjeno nadomestilo,« je posel s SŽ-ŽIP povzelo računsko sodišče.
»Sodne stavbe v obsegu, kot je bila načrtovana za Bežigradom, ministrstvo za pravosodje ne bo gradilo, zato glede zemljišča preučujemo najoptimalnejšo rešitev, kot je denimo odprodaja ali menjava,« so sredi januarja na ministrstvu komentirali prihodnost zemljišča ob Dunajski. Sredi februarja, ko smo preverjali, ali država morda razmišlja, da bi zemljišče ob Dunajski cesti obdržala za kakšen drug javni projekt, ne nujno za sodno palačo, pa so na ministrstvu odgovorili: »Projekt nove sodne stavbe je bil v fazi naročila projektne dokumentacije začasno ustavljen in za zdaj drugačne odločitve glede zemljišča ni.«
Ob Dunajski cesti dovolili začasno rabo
Del zemljišča ob Dunajski cesti, ki je v naravi neaktivna gradbena jama, je ministrstvo s pogodbo o brezplačni uporabi oddalo Kulturnemu društvu ProstoRož in Društvu zavetišče za zavržene rastline. Z njima sodeluje še društvo Trajna, ki je pobudnik projekta Ustvarjalni laboratorij Krater. Po podatkih ministrstva se društvom najemna pogodba izteče konec letošnjega leta. »Po navedenem datumu bo ministrstvo sprejelo nadaljnje odločitve,« so komentirali, kaj opustitev projekta gradnje sodne palače ob Dunajski pomeni za društva, ki tam izvajajo razne dejavnosti. Člani kolektiva Krater so zagotovili, da so, če se bo seveda strinjalo tudi ministrstvo, »vsekakor zainteresirani za podaljšanje pogodbe za začasno brezplačno uporabo, saj smo v času delovanja dokazali, da lahko tudi pozabljen ekosistem, ki smo ga odprli javnosti, postane za prebivalce mesta produktiven in navdihujoč prostor«. Ob tem so izpostavili, da gradbeno jamo ob Dunajski uporabljajo skrbno in predvidno tudi zaradi tamkajšnjih rastlin, živali in gliv, ki so ključni, a v prostoru pogosto prezrti uporabniki.
Izpostavili so, da ustvarjalci »v Kraterju sodelujejo v številnih nagrajenih, mednarodno priznanih projektih in iniciativah na področju trajnostnega oblikovanja in ekologije«. Našteli so, da je bil Krater uradni razstavni prostor v sklopu 35. Grafičnega bienala Ljubljana, prejeli so Plečnikovo medaljo za najboljši javni prostor v letu 2023, leta 2022 pa je bil Krater finalist za nagrado Novega evropskega Bauhausa in evropske nagrade za javni prostor.
»Prostor je odprt z namenom vzpostavljanja unikatnega poligona za raziskovalce s področja oblikovanja, ekologije, biologije, arhitekture, krajinske arhitekture, prava, performativnih umetnosti ter druge znanstvenike in ustvarjalce v kulturi,« so sporočili iz kolektiva Krater, kjer ocenjujejo, da je bilo v izobraževalne programe v Kraterju doslej vključenih več kot 5000 meščanov in 600 predšolskih otrok. Letos bo gradbena jama ob Dunajski cesti za splošno javnost odprta ob dogodkih in predvidoma vsak torek od začetka aprila do konca oktobra med 16. in 18. uro. Zainteresirani bodo natančne informacije lahko dobili na spletni strani krater.si.
