Ambicije z javno najemno službo na republiškem stanovanjskem skladu, ki deluje tako, da na trgu najema stanovanja, ki jih nato kot javna najemna stanovanja odda prosilcem, so bile razmeroma velike. Direktor sklada Črtomir Remec je napovedoval, da bi prek te službe prišli do okoli 1000 javnih najemnih stanovanj, ki so danes povečini prazna. Na skladu so se sicer zavedali, da se služba ne bo prijela čez noč, a verjetno nihče ni pričakoval, da bo izkupiček po skoraj pol leta tako boren. Pred nekaj dnevi so nam povedali, da so v fazi podpisa pogodbe za tri stanovanja v Ljubljani, Moravčah in Novi Gorici.
Slabih 230 evrov za enosobno stanovanje
Ključna težava javne najemne službe je nizka najemnina, ki jo lahko za najbolj zaželene lokacije ponudijo na skladu. Kot pravijo, so tudi na območju Ljubljane zaznali precej interesa, saj so prejeli ponudbe za stanovanja na različnih lokacijah, kot so Vič, Bežigrad, Šiška, Brdo. »Stanovanja so bila velika od 40 do 75 kvadratnih metrov. Na podlagi točkovalnega zapisnika je bila izračunana in ponujena najemnina od 229,62 do 395,51 evra (ker je ta vezana na neprofitno najemnino, se bo do aprila prihodnje leto še nekoliko zvišala, op. a.). Lastniki stanovanj so ponudbe zavrnili zaradi prenizke najemnine,« so pojasnili. To ni nobeno presenečenje, saj se stanovanja take velikosti na trgu oddajajo tudi za več kot 100 odstotkov višjo najemnino.
O tem smo že pred uvedbo javne najemne službe konec lanskega leta govorili z Remcem. »Zavedamo se, da v Ljubljani, kamor se počasi že vrača tudi Airbnb, ne bomo zelo konkurenčni. Morda se lahko dogovorimo za kakšno stanovanje na obrobju ali malo slabše kakovosti,« nam je razlagal. Na vprašanje, zakaj je vlada višino najemnine, ki jo lahko sklad ponudi lastniku stanovanja, v noveli stanovanjskega zakona določila pri 1,3-kratniku neprofitne najemnine, je odgovoril, da so izhajali iz predpostavke, da stanovanjskih težav v Ljubljani v celoti ne bodo nikoli rešili. »Več ko bo v Ljubljani stanovanj, več ljudi se bo sem preselilo. Nobeno glavno mesto na svetu tega problema ni v celoti rešilo. Morda še najbolj Dunaj, ki ima za sabo dolgo zgodovino in politično tradicijo gradnje socialnih stanovanj, za katera namenja celo več sredstev, kot jih država na zveznem nivoju zbere za to področje iz plač. Primerjava z Dunajem se mi zato zdi nerealna,« nam je dejal.
Čemu uporabno in gradbeno dovoljenje?
A višina najemnine, po kateri bi na trgu najemali stanovanja, se ni izkazala za edino prepreko. Kot pravijo na skladu, je postopek za oddajo stanovanj za lastnike precej bolj kompliciran, kot si predstavljajo, poleg tega zakonodaja določa, da morajo za sklenitev pogodbe predložiti kup dokumentacije: gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, energetsko izkaznico in dokazilo o lastništvu. »Največjo težavo predstavlja uporabno dovoljenje, saj ga večina objektov, predvsem starejših, nima, lastniki pa ne želijo izvesti postopkov skladno z zakonodajo o graditvi objektov za pridobitev takih dovoljenj. Ovira so tudi neurejene zemljiškoknjižne zadeve, neobstoječe energetske izkaznice, neurejeni podatki o površini stanovanj v katastru stavb in neprimernost stanovanj za najem zaradi nevzdrževanosti,« težave naštevajo na skladu, kjer so pričakovali, da bi letos najeli do 200 stanovanj.
Glede na vse težave upajo, da bi se »zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa še izboljšal in približal možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu«, sploh ker opažajo, da se interes za oddajo stanovanj glede na obdobje iz začetku leta povečuje in da si nekateri lastniki želijo najemnega odnosa, ki je varen, zagotavlja ustrezno upravljanje in predvidljive poslovne odnose, četudi je manj donosen kot tržni najem.
