Razstava izdelkov zaključnih letnikov programov mizar in lesarski tehnik Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole na Šolskem centru Novo mesto je vselej paša za oči. Okvirji postelj, velike masivne mize, klubske mizice neobičajnih oblik, predalniki z umetniškimi intarzijami, masivna klop z izrezom v obliki srca in celo čisto prava kitara … Vsak izdelek je za laično oko izjemen, ličen, uporaben. A profesorjevo oko seveda ocenjuje še cel kup drugih pogojev, ki bi jim moral dijak slediti in so skriti v ozadju samega nastajanja izdelka. »Izdelek je lahko na koncu lep in kakovostno izdelan, a če ni v skladu z načrtom in vso drugo dokumentacijo, ne more doseči stotih točk. Torej se pri tem učimo tudi reda in discipline,« pravi Milenko Vukojević, nosilec predmeta projektiranje.
Bližnjic do končnega izdelka
ne sme biti
Izdelek začnejo dijaki snovati že v septembru. Zasnovo nato pregleda komisija štirih profesorjev, dijaka po potrebi usmeri, mu svetuje, doda še kakšno zahtevo. Sledi izdelava natančnih načrtov, izračunov in vseh potrebnih detajlov, v februarju pa začnejo praktično delo. Pri tem morajo seveda slediti določenim pogojem. »Denimo, dijak ne sme uporabiti nekih polizdelkov, ki so že na trgu, ampak mora narediti izdelek bodisi iz iverke kot osnove, ki jo nato obdela naprej, oblepi s furnirjem, oblikuje, ali pa iz surovega masivnega lesa oziroma deske, ki jo mora skobljati in nato oblikovati izdelek glede na svoj načrt, vse do končne površinske obdelave, torej oljenja ali lakiranja,« pojasnjuje Vukojević.
Dijak Aleš Oberč iz okolice Rake je izdelal klasično masivno mizo iz hrastovega lesa. »Namenjena je za enega od domačih prostorov, ki ga preurejamo. Če sem odkrit, sam izdelek niti ni bil preveč zahteven. Toda zame ima posebno vrednost prav zato, ker sem mizo izdelal povsem sam. Pripeljal sem razžagan les, nato pa sem se lotil izdelave, torej od obdelave do končnega lakiranja in montaže.« Dijaki so morali glede na vloženo delo, material in druge stroške za svoj izdelek podati tudi okvirno ceno. Aleš je svojo mizo ocenil na okoli 700 evrov, prodajna cena bi bila skoraj dvakrat tolikšna, pravi.
Rožle Pajk iz okolice Ivančne Gorice pa se je lotil izdelave masivne klubske mizice iz bukovega lesa, ki bo stala v domači dnevni sobi. »Vezi so na čep in zarezo in niso vidne, vijaki so samo spodaj, kjer je pričvrščena podnožna letev,« za laično uho precej strokovno opiše dijak. »Želel sem funkcionalno, uporabno mizico, tako, ki bo služila namenu, in zdi se mi, da mi je kar dobro uspelo. Nekaj težav sem sicer imel zaradi zvijanja lesa pri širinskem lepljenju. je pa sama po sebi zelo težka in je ni mogoče kar tako premakniti.« Delo in material, vložena v njegovo mizico, je ovrednotil na 388 evrov. »Bi si pa želel več časa za samo izdelavo, kajti en dan na teden po šest šolskih ur je premalo, hkrati pa se vse skupaj potem predolgo vleče. Poleg tega je bilo treba izdelek vsak teden primerno zaščititi in shraniti, da ni prišlo do kakih poškodb do naslednjega tedna, ko smo spet nadaljevali delo. Vse to nam je seveda jemalo dodaten čas. Ampak vendarle nam je uspelo.«
Želijo si še večjega vpisa
Kot pravi ravnateljica Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole na Šolskem centru Novo mesto Damjana Gruden, zadnja leta beležijo stabilen vpis, po en poln oddelek tako na programu lesarskega tehnika kot na programih mizarja in mizarja vajenca. Kot dodaja, jih delodajalci nenehno kličejo, iščejo dobre mizarje, lesarje. »Zato bi si želeli tako oni kot mi še večji vpis. In tudi zato pripravljamo takšne razstave, namenjene predvsem, da pokažemo, kaj se dijaki na naši šoli naučijo v treh ali štirih letih, in da lahko tudi nekdo, ki se morda ne srečuje prav vsakodnevno z lesarstvom, pride do takšnega čudovitega izdelka.« Razstavo so te dni preselili v novomeško Supernovo (nekdanjo Qlandio), kjer bo na ogled do četrtka. »Želimo tudi širši množici pokazati in predstaviti ta čudoviti poklic,« dodaja Grudnova.
