Bohinj. V svoj dom v osrčju Triglavskega narodnega parka se je rojena Kranjčanka Maruša Šuštar preselila pred štirimi leti. »Bohinj je v obdobju, ko ni zasičen s turizmom, izredno umirjen, z vidika kakšnega mladostnika že kar dolgočasen kraj. Flora in favna takrat zaživita v vsej svoji lepoti. Slišim lahko trope volkov, vidim sledi medveda, lisice, kune, jazbeca … Lepo je opazovati ljudi, ki v zgornji dolini njive še vedno orjejo s konjsko vprego, ženejo krave s planin, spravljajo seno v kozolce … Počutim se privilegirano, da lahko doživljam vse to, in v meni raste hvaležnost,« pojasni akademska slikarka in doda, da se njen notranji mir navzven kaže v njenem ustvarjanju.
Raznolike lepote bohinjske narave v veliki meri vplivajo na njeno delo. »Teh gora in čiste bistre vode se ne naveličaš, če imaš odprto srce za lepote stvarstva. Po drugi strani pa je odmaknjenost od središča dogajanja tista, ki te morda sčasoma poleni, da se ne odpraviš večkrat 'tja ven', kot rečejo domačini. Prav tako ni v Bohinju, razen zabavnega programa za turiste, kaj več pričakovati od kulturnih, izobraževalnih in intelektualnih vsebin,« razmišlja Šuštarjeva. Z lokalnim prebivalstvom se pri svojem delu ne povezuje, saj se ji to ne zdi bistveno. »Imam manjši krog prijateljev umetnikov, ki so od vsepovsod in se srečujemo na raznih dogodkih, sicer pa kot bolj samotarska duša ustvarjam sama,« zaupa sogovornica.
Pogled iz ptičje perspektive
Maruši Šuštar se zdi najbolj pomembno iskanje sebe – svojega pravega najglobljega in neminljivega bistva. Pravi, da se je za slikarstvo deloma odločila tudi zaradi filozofskega, ne le estetskega užitka. Zanima jo iskanje vsebin, pomenov in njihovo izražanje prek likovnih elementov. V svojih delih se dotika sodobnih tem današnjega časa: od begunske problematike, bega možganov in geopolitičnih premikov do problema kulturne identitete.
Te dni se umetnica predstavlja v Generali galeriji v Ljubljani, kjer so na ogled njena olja na platnu velikih formatov. Naslov razstave Človek, kje si? ponazarja slikarkino aktualno ustvarjanje in hkrati naslov njene najnovejše slike. Njene umetnine, ki prebujajo misli in postavljajo vprašanja ter bodo na ogled do 2. decembra, so skrivnostne ter hkrati angažirane in odprte. Obiskovalcem omogočajo poseben pogled iz ptičje perspektive, od zgoraj k tlom, kot bi preleteli slike, zato stvari vidijo jasnejše in bolj povezane.
