Hmeljarji letos pričakujejo podpovprečno letino

»Vse kaže, da bodo hmeljarji tudi letos začeli obirati prvo sorto hmelja, to je savinjski golding, morda pa tudi sorto aurora, po 15. avgustu. Predvidevali smo, da se bo to zaradi vročine zgodilo še nekoliko prej, a trenutno kaže, da bodo hmeljarji počakali še nekaj dni,« pove Blaž Dimec, specialist za hmeljarstvo pri celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Večina hmeljišč v dobri kondiciji

Letos hmelj prideluje 118 hmeljarjev na 1603 hektarjih površin, kar je 41 hektarjev manj kot lani. »Od tega je 85 hektarjev prvoletnih nasadov, kar je nekoliko več kot leto poprej. Večina, 1240 hektarjev je zasajenih v Savinjski dolini, preostalo na Koroškem, največ v okolici Radelj ob Dravi,« še pove Dimec, ki meni, da bo letošnja leta znova podpovprečna. »Predvsem zaradi vročine v juniju, zaradi česar so nekatere zgodnejše sorte prešle v cvetenje prej in naredile slabše nastavke storžkov, julija pa je rast zmotil dež, hkrati pa je bilo nekaj precej hladnih dni. Se pa fenofaze hmelja razlikujejo glede na sorto,« še pove Dimec. A doda, da je večina hmeljišč v dobri kondiciji, rastline pa zdrave. »Izjema so hmeljišča, ki so bila avgusta pred dvema letoma poplavljena. Na teh se hmelj še vedno slabše prirašča in ne dosega vrha žičnice, koreninski sistem je še vedno poškodovan,« razloži Dimec. Žal letos hmeljišč ni povsem obšla niti toča, ki je prizadela okoli štiri hektarje, zato je hmelj ostal na polovici žičnic in ni zrasel do vrha, spet drugod je nekaj vodil pristalo na tleh, nekateri hmeljarji pa so imeli nekaj več dela z zatiranjem hmeljeve pršice, ki ji vročina zelo godi.

Nova princesa in starešina

Sicer pa so hmeljarji tudi letos pripravili 63. dan hmeljarjev, na katerem se je skozi Braslovče popeljala povorka z vozovi mladih članov društev podeželske mladine iz Spodnje Savinjske doline, ki se jim je letos pridružil tudi voz prijateljskega društva podeželske mladine Laško - Radeče. Braslovče in Laško sta nasploh zelo povezani občini. Hmeljarji s starešino in princeso vselej sodelujejo na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem, Laščani pa s svojo godbo na pihala in mažoretkami sodelujejo v njihovi povorki skozi trg Braslovče in z melodijami popestrijo začetek Dneva hmeljarjev na osrednjem prizorišču pod kozolcem. In nič drugače ni bilo letos. Na enem od vozov sta bila zdaj že nekdanja hmeljarska princesa Anja Kupec Oset in starešina Vinko Štorman, ki sta predala posle naslednikoma. Novi hmeljarski starešina, ki ga izberejo hmeljarji, je postal Božo Kobold iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, nova hmeljarska princesa, ki jo izberejo mladi člani iz društev podeželske mladine, pa je Urška Brinovec iz Podloga. Oba bosta eno leto tako doma kot v tujini na raznih protokolarnih dogodkih promovirala hmeljarstvo.      

Nekaterih opravil niso nadomestili stroji

Kot rečeno, v povorki vselej sodelujejo vozovi z mladimi člani društev podeželske mladine, ki prikazujejo opravila v hmeljiščih, ki so vse do današnjih dni ostala nespremenjena. Marsikatero opravilo, kot denimo odkopavanje hmelja pa tudi postavljanje hmeljevk, je bilo zelo težko delo. Nekoč so rez hmelja še opravljali ročno, danes poteka strojno in je nekoliko lažje. Prav tako so mladi na vozovih prikazali, kako so postavljali žičnice in napeljevali vrvice. Nekoliko lažje delo je odbira poganjkov ali štrajfanje, ki pa se še vedno opravlja ročno in ga ni mogoče nadomestiti z nobenim strojem. Najboljše vedno pride na koncu in tako so prikazali tudi hmeljarski likof, ki je sledil po vsakem obiranju in je vedno pomenil čas veselja. Ta čas pa se zdaj šele začenja. »V teh dneh bo v Savinjski dolini dišalo po hmelju, ki ima specifičen vonj, ki nam vsako leto napolni nosnice. Četudi hmeljarjem pridelek kroji vreme, pa mnogi brez hmelja, ki ga pridelujemo z zaščiteno geografsko označbo štajerski hmelj, ne bi mogli živeti,« pove Pavlina Ribizel iz Turističnega društva Braslovče, ki že 63 let pripravlja prireditev.