Poslanstvo Društva za oživitev mesta Brežice je že dvajset let skrb, kako mesto narediti prijaznejše za prebivalce. Pred leti je, denimo, opozarjalo na nujno prenovo starega mestnega jedra. Tako so ulice v starem delu Brežic pred štirinajstimi leti dobile lepšo podobo. Ena od pomembnih tematik je bil tudi simbol Brežic, vodovodni stolp, ki ga občina prav zdaj obnavlja, že več desetletij pa je predmet številnih razprav v občini in tudi arhitekturnih natečajev zahodna fasada mesta, ki sloni na ostankih mestnega obzidja iz 15. stoletja. Na letošnjem občnem zboru društva so to problematiko ponovno izpostavili.
Ponekod je namreč zahodni mestni rob, ki se dviga nad Vrbino, že tako dotrajan, da so se zemljišča začela posedati, zaradi erozije naj bi bilo ogroženih nekaj hiš, tudi na parkirišču za glasbeno šolo je nastala večja udrtina. »Parkirišče se poseda. Resda ne gre za tako zelo hude poškodbe, zaradi katerih bi se parkirišče že jutri podrlo. Toda zadevo je treba urediti. Lani so si strokovnjaki že ogledali poškodbe. Čakamo, kaj bo rekla občina,« pravi ravnatelj glasbene šole Daniel Ivša.
Zemljišča je treba utrditi
Kot pravi predsednica društva Alenka Černelič Krošelj, že leta pri urejanju tega dela mesta ni bilo celovitosti. »Nekateri lastniki so se zdaj vendarle lotili obnove, kar zelo pozdravljamo. Trenutno se obnavljajo tri hiše, seveda v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), saj je celotno staro mestno jedro spomeniško zaščiteno. In tudi pri teh hišah se je pokazalo, da brežine niso utrjene.
Tam je še cel niz hiš, kjer bi bilo treba zemljišča utrditi,« pravi Černelič Krošljeva. V preteklosti so se že pojavile zamisli o ureditvi Vrbine pod zahodnim delom mesta, nekateri so tam videli zahodno obvoznico Brežic, drugi parkirišča, vendar te ideje niso doživele prave podpore ne med stroko ne med prebivalci.
V društvu si zdaj prizadevajo, da bi občina čim prej opravila celovit pregled stanja in postavila konkretne smernice, pravi Černelič Krošljeva, sicer direktorica Posavskega muzeja Brežice. Muzej upravlja brežiški grad, ki je prav tako pomemben del zahodne vedute mesta. »Občino želimo spodbuditi k ureditvi najprej tistega dela, kjer je sama lastnica, torej okrog gradu in glasbene šole. To bi spodbudilo tudi druge lastnike. Tako bi tudi zahodni del mesta dobil lepšo podobo. Morda bi lahko nekoč na kakšnem delu uredili stopnice ali celo dvigalo, kajti Vrbina se bo zagotovo razvijala.«
Z več vidikov zahteven projekt
Po besedah Urške Klenovšek, vodje oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na občini Brežice, ideja o obnovi zahodne fasade mestnega jedra Brežic obstaja že vse od leta 2005. Kot pravi, je umestitev hidroelektrarne Brežice občina videla kot priložnost za izvedbo treh športno-kulturno-turističnih ureditev ob HE: vodnega centra Brežice, rekreacijskih površin v Vrbini in ureditve zahodne fasade mesta. Za vodni center pripravljajo projektno dokumentacijo oziroma idejno zasnovo, pred izdelavo je projektna naloga za vrbinske rekreacijske površine, v načrtu pa je tudi obnova zahodne fasade mestnega jedra, pojasnjuje. »Za slednjo je bil v delu, kjer je lastnica zemljišč občina, izdelan geološko-geotehnični elaborat in projekt za izvedbo. Ta je načrtovana po letu 2023 in v tej fazi obsega utrditev brežine na zemljišču pod glasbeno šolo, kjer je zaradi posedanja zemljišča potrebna zaščita. V naslednji fazi je načrtovana ureditev območja od gradu do glasbene šole.«
Ta je ocenjena na okrog 290.000 evrov (brez DDV). Želja občine za prihodnost je ureditev celotne zahodne fasade mestnega jedra, ki je kot projekt po besedah Klenovškove zelo zahteven z lastniškega, finančnega in kulturnovarstvenega vidika. »Zemljišča zahodne fasade mestnega jedra so v zasebni lasti, finančni zalogaj pa bo milijonski in ga ob trenutnih investicijah občina lahko uvrsti v proračune šele po letu 2023,« še pravi Klenovškova.
