Mokronog. Oktobra 2019 je Stane Peček, danes žal že pokojni vsestranski kulturnik iz Mokronoga, na tamkajšnje turistično društvo in občino naslovil pobudo, da bi čeveljcu kneginje Heme po 120 letih, odkar je zapustil Mirnsko dolino, spet pomagali najti pot domov, v Mokronog. Mokronoškim entuziastom je po dobrih dveh letih dela prav zares uspelo. V cerkvi sv. Egidija v Mokronogu je odslej na ogled replika originalnega čeveljčka, ki ga skupaj z Heminim klobukom sicer hranijo v Škofijskem muzeju sakralne umetnosti v Krki (Gurk) na avstrijskem Koroškem.
»Vse do današnjih dni se je v Mokronogu ohranil spomin na slovensko plemkinjo sveto Emo (Hemo) Krško, ki je živela od leta 983 do 1045, in na njen znameniti čeveljc,« pripoved začne koordinator vrnitve Heminega čeveljca Franci Gregorčič iz Turističnega društva Mokronog. Vse do leta 1902 je bil čeveljc shranjen v vitrini glavnega salona mokronoškega gradu, od katerega so sicer danes le še ruševine. Ko je leta 1902 tedanji lastnik baron Berg grad prodal in se odselil v Gradec, je s seboj odnesel tudi ta čeveljc, tedanjemu župniku Janezu Virantu pa obljubil, da bo po njegovi smrti ta čeveljc vrnjen nazaj v Mokronog. A se to ni zgodilo.
Kdo je bila Ema (Hema) Krška?
Ema Krška, plemkinja slovenskega rodu, se je rodila se je v eni najpomembnejših rodbin na Koroškem. Po podatkih nemškega zgodovinopisja naj bi se rodila v Selčah ali Brežah na Koroškem, medtem ko je po slovenskem ljudskem izročilu njen rojstni kraj Pilštanj na Kozjanskem. Poročila se je z Viljemom Breže-Selškim, mejnim grofom v Savinjski marki, kamor je sodilo tudi območje Mirnske doline. Potem ko je v tragičnih razmerah izgubila tako moža kot oba sinova, je postala ena najbogatejših žena tistega časa, poleg velikih območij na Koroškem in širšem Štajerskem je postala lastnica tudi tega širokega območja na Dolenjskem.
Velik del svojega življenja je posvetila dobrodelnosti, skrbi za revne in otroke, ustanavljanju številnih župnij, gradila je cerkve. Bila je tudi pobudnica ustanovitve samostana v Krki, ki mu je nato podarila to območje z gradom Škrljevo kot tedanjim središčem Mirnske doline, zgodovinsko ozadje opisuje kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar. Ema je v kripti krškega samostana tudi pokopana. Po ukinitvi samostana so posestva prešla v roke krški škofiji. Kot svetnico so Emo častili že v srednjem veku. Leta 1287 je bila razglašena za blaženo in leta 1938 za svetnico.
Lesen in usnjen podčevelj za fine gospe
Ema je tako z Mokronogom povezana le posredno kot lastnica območja, a se je kult čaščenja svete Eme ohranil skozi stoletja in se zasidral v zavest domačinov. Prav tako tega čeveljca nikoli ni nosila, saj so bila taka obuvala v rabi šele v 15. in 16. stoletju. Kako je torej čeveljc sploh povezan z Mokronogom in sveto Emo? »Po mnenju tujih raziskovalcev je najverjetnejša razlaga ta, da je v 15. stoletju, ko je bilo čaščenje kulta svete Eme Krške na višku, nek romar, ki je hodil skozi Mokronog, prinesel ta čeveljček za obuvanje lesenega kipa Eme, ki naj bi stal v grajski kapeli gradu Mokronog. Leta 1902 se je ta čeveljc skupaj z baronom Bergom preselil na Koroško,« pravi Bregarjeva.
Lično izdelan, spredaj in pri peti odprt čeveljc z dvema visokima petama ima lesen podplat, v celoti, vključno s petama, je oblečen v belo usnje, okrašeno z drobnimi ornamenti. Gre za tako imenovani podčevelj, ki so ga plemkinje obuvale, da si ne bi umazale osnovnih čevljev. Original naj bi bil izdelan v Italiji, izdelavo replike pa so Mokronožani zaupali ljubljanskemu čevljarskemu mojstru Vladimirju Vodebu. Ker obljube barona Berga o vrnitvi Heminega čeveljca ni mogoče z gotovostjo dokazati, so se odločili za izdelavo replike in na ta način v Mokronog vrnili Hemin čeveljc, okrog katerega zdaj nastaja nova turistična zgodba v kraju, skozi katerega pelje tudi Emina romarska pot, v celoti dolga več kot 680 kilometrov.
Ohranjanje kulturnega in zgodovinskega spomina
»Z zgodbo Heminega čeveljčka želimo širiti kulturni, zgodovinski in turistični pomen Mokronoga, hkrati pa smo prav gotovo prispevali k ohranjanju krajevnega kulturnega in zgodovinskega spomina prihodnjim rodovom,« dodaja Gregorčič. Zagnana ožja ekipa je svoje delo opravila prostovoljno, stroške izdelave replike, tiskanja lične brošure in nakup vitrine v skupni vrednosti okoli 3000 evrov pa je pokrila občina Mokronog. Vrnitev Heminega čeveljca bodo v Mokronogu uradno počastili 13. maja zvečer s koncertom v župnijski cerkvi.
